/11 /11

Če je vaš otrok izbirčen, ni edini. Takih je skoraj polovica štiriletnikov. Čeprav je to za vas naporno in zaskrbljujoče, je to za otroka le še ena izmed običajnih razvojnih faz, ki prej ali slej mine. Ko otroku predstavite nekaj novega, je v tem času precej sumničav in pazljiv, tudi pri hrani. Večina otrok preneha biti izbirčna pri 8. ali 9. letu. Kljub vsemu lahko otroka spodbujate, da bo jedel bolj raznoliko hrano.

Hranjenje mora biti za toliko starega otroka razburljivo, pravo doživetje. Le tako bomo dosegli, da bo pojedel zadostno količino sadja in zelenjave. Nove hrane, ki mu je predstavimo, ne bo vzljubil takoj. Včasih lahko traja 10 do 20 preizkušanj, preden se bo odločil, da jo bo čisto zares poskusil in jo celo pojedel. Zato je treba biti potrpežljiv. Na mizo postavite več različnih jedi, h glavni jedi na primer riž, kruh, zelenjavo, pa bo otrok sam poiskal in izbral tisto, kar bi rad jedel. Tudi hrana, ki mu jo želite predstaviti, bo sčasoma prišla na vrsto.

Upoštevati morate tudi, da želodec otroka ni posebno velik in sedaj raste precej počasneje. Zato verjetno potrebuje manj hrane, kot ste vi prepričani. Otroka vključite v pripravo obroka. Vprašajte ga, ali bo družina za kosilo jedla grah ali raje brokoli. Tako se bo počutil bolj pomembnega in je večja možnost, da se bo izbrane jedi tudi lotil. Z njim nakupujte zdravo prehrano, spodbujajte ga, naj vsak dan ali teden izbere novo sadje ali zelenjavo.

Bodite pa tudi iznajdljivi in kreativni. Hrano otroku predstavljajte na nov način. Priredite na primer »večer solatnega bara«. Otrok naj sam izbere zelenjavo, ki bo polnila njegovo skledico. Lahko skupaj ustvarjata, naj naredi svoj zelenjavni krožnik ali svojo pico. Hrano poimenujte na smešen način, na primer brokoli lahko postane »majhno drevesce«. Otrok si bo izmišljeval zgodbice in bolj z veseljem pristopil k obroku.

Tudi če vse opisane metode odpovedo, ne odnehajte. Nikar naj obroki ne postanejo čas za boj. Tudi če otrok ne želi jesti, sedite k mizi, jejte vi, zraven pa pripovedujte in sprašujte o dnevu, ki je za vami. Morda se bo otrok zamotil in bo »pomotoma« kaj prigriznil.

Nikar otroka ne silite v to, da bi jedel. Pritisk bo hrano otroku še bolj priskutil. Morda res ni lačen. Če ga boste silili, bo morda izgubil občutek za lakoto in se bo v puberteti prenajedal, kar pa bo še bolj zaskrbljujoče. Otroka prav tako ne podkupujte s sladkarijami. Če je lačen, naj je tisto, kar ste mu pripravili. V nasprotnem primeru bo mislil, da obrok, v katerem ni sladkarij, pomeni kazen. Naučiti se mora, da so sladkarije le majhen del prehrane.

Sicer pa ne skrbite. Vaš otrok zagotovo ne živi le od zraka. Seštejte vse, kar je pojedel čez dan in ugotovili boste, da niti ni tako malo. Raziskave so pokazale, da izbirčni otroci pojedo skoraj toliko kot njihovi neizbirčni vrstniki, le da je prerekanja pri glavnih obrokih nekoliko več.