/11 /11

»Zaradi manjkajoče slušne povratne informacije se pri gluhih otrocih motorika govoril težje organizira. Gluhi otroci gredo enako kot slišeči čez obdobje gruljenja (4.mesec) in obdobje bebljanja (6.-9. mesec), potem pa se zaradi pomanjkanja slušne kontrole, s tem pa tudi socialne podkrepitve, popolnoma prenehajo oglašati.

Bivanje v socialnem okolju slišečemu otroku omogoča stalno izpostavljenost govoru. Pri otroku z izgubo sluha pa se govor in jezik razvijata ločeno od poslušanja. Gluhi otroci se govora in jezika učijo po umetni poti, medtem ko slišeči mimogrede osvajajo pravila maternega jezika (spol, število, sklanjatve, besednjak...).«

Gluhota poseže na različna področja posameznikovega življenja (socialna vključenost v družbo, zaposlitev, ekonomska samozadostnost, pričakovana družbena vloga).

Naučiti se izražati in se tako povezati s starši in svetom, je cilj vsakega gluhega otroka. Večina strokovnjakov se pridružuje mnenju, da je za gluhe otroke najboljši način totalna komunikacija, ki vključuje primerne slušne, ročne in ustne načine sporazumevanja in vključuje tudi mimiko, geste, branje, pisanje in vse načine, ki zagotavljajo večjo jasnost in olajšujejo sporazumevanje z gluhim otrokom.

Izredno pomemben je čas izgube sluha, saj ima zgodnja izguba sluha večji vpliv na otrokov govorno-jezikovni razvoj. Prav tako je pomembna stopnja izgube, saj večja kot je izguba, večji je zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju otroka.

Obstajata dve vrsti izgube sluha:

prevodna (konduktivna) in zaznavna (senzorinevralna).

Pri prevodni izgubi gre za oviro na poti do notranjega ušesa, ki pošilja sporočila v možgane. Ta je lahko samo začasna (ušesno maslo, pogosta vnetja srednjega ušesa) ali trajna (prirojene okvare uhlja, sluhovoda, koščic srednjega ušesa).

Če traja naglušnost krajši čas, ne vpliva na razvoj govora in otroci s konduktivno izgubo ponavadi ne potrebujejo specialnih ustanov za šolanje.

Pri zaznavni izgubi govorimo o trajni izgubi sluha, težava pa je lahko v samem notranjem ušesu ali v komunikaciji med notranjim ušesom in centri v možganih. Pri tej vrsti izgube so nujni slušni pripomočki (slušni aparati, polževi vsadki) saj so pomembno pomagalo za razvoj govora.

Kljub temu, da so danes slušni aparati in polževi vsadki že zelo izpopolnjeni, ne nadomestijo zdravega ušesa.

Polžev vsadek je naprava, ki s pomočjo operativno vstavljenih elektrod draži slušni živec in preko notranjega ušesa pošilja zvoke iz okolja v možganske centre. Ob tem morajo biti upoštevani in izpolnjeni mnogi zdravstveni pogoji (ušesni polž ne sme biti zakostenel, slušni živec zdrav, ...).

Otroci po operaciji kmalu nadaljujejo s surdopedagoško obravnavo v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani ali Centrih za sluh in govor v Mariboru ali Portorožu.

Del otrok nadaljuje šolanje v rednih osnovnih šolah, del jih ostane v specializiranih ustanovah.

Če je otrok govor že razumel in se je znal govorno izražati, postane njegov govor po izgubi sluha bolj monoton, iz govora pa se izgubljajo besede, ki niso dobro slušno in govorno utrjene. Če je izguba sluha pri otroku večja, postane njegov govor nerazumljiv in slovnično nepravilen.

Sičnikov in šumnikov ne sliši, ali jih sliši slabše in jih zato ne izgovarja ali jih izgovarja nepravilno. Ne sliši dobro začetka ali konca besede, pa tudi celih povedi ne, če so izgovorjene prehitro.

Lahko opazimo, da otrok izštevank ali pesmic ne poje pravilno ali pa jih poje bolj glasno, da bi se bolje slišal. Pri pogovoru je bolj pozoren kot slišeči otroci. Pogosto sprašuje po navodilih ali jih napačno izvaja, na vprašanja pa odgovarja z zamikom, ali sploh ne.

Televizijo in radio posluša bolj glasno, težave pa se pojavijo tudi s pozornostjo, saj otrok dejavnosti, ki potekajo v vrtcu, šoli ali doma, pogosto ne razume dovolj dobro, zato postaja nemiren in za okolico moteč ali se iz družbe umika.

Sporazumevanje mora biti za otroka z vseh vidikov čimbolj uspešno, tako v ožjem kot v širšem okolju, po principih in načinih, ki mu zagotavljajo maksimalen in celosten razvoj.

Če vas razvoj otrokovega govora skrbi ali niste prepričani, da vaš otrok sliši, se o tem čimprej pogovorite s pediatrom, surdopedagogom ali logopedom v vašem domačem kraju. Zgodnja obravnava je za nadaljnji razvoj govora pri vašem otroku izrednega pomena.

Če imate vprašanje za logopedinjo Moniko rataj bricelj, ji ga lahko zastavite TUKAJ.

Preberi še:

Razvoj govora pri otroku

Monika Rataj Bricelj

Profesorica defektologije

surdopedagoginja – logopedinja 

www.logopedi.si