/11 /11

Vzroki jecljanja

Natančen izvor jecljanja še vedno ni znan. Obstajajo številne teorije, ki zagovarjajo vsak svoje stališče, dejstvo pa je, da do jecljanja pride zaradi različnih dejavnikov. Nekateri od njih so prirojeni, spet drugi so posledica bolezni, zelo pogosti so genetski dejavniki in dejavniki okolja, kot na primer stresne situacije ipd.

Prvi znaki jecljanja

Razvojna faza govora je pri otrocih zelo različna. Nekateri pri dveh letih že govorijo cele stavke, drugi znajo pri svoji drugi svečki na torti povedati le nekaj besed. Razvoj govora poteka različno in tako ga otroci tudi dojemajo. Precej pogosto se dogaja, da malčki začnejo med drugim in petim letom ponavljati besede ali njihove dele, npr. začetne glasove, zloge, besede, delajo odmore pri govoru, vlečejo glas ipd. Do tega najverjetneje pride, ker otrokove misli prehitevajo hitrost govora, saj govori eno, misli pa že na drugo stvar. Težava se lahko pojavi tudi zaradi hitrega razvoja govora na eni strani in še nezrelega delovanja možganskih struktur, zlasti fine motorike za govor na drugi strani. Gre sicer za normalno fazo v razvoju, zato je strah odveč. Kljub temu pa bodite na takšen način govora pozorni. Če bi se takšen govor nadaljeval predlogo, je potrebno ukrepati.

Vaše ravnanje v začetni fazi jecljanja lahko pomaga otroku, da do hujše motnje ne bi prišlo.

Kako pomagati otroku, ki jeclja

Ob prvih znakih jecljanja se staršem priporoča, da otroka ne opozarjajo na način, kako bi lahko brez jecljanja izrekel določeno besedo. Bolj pomembno je, da mu sami predstavljate dober govorni vzor. Skušajte se normalno pogovarjati z njimi, ne dokončujte besed namesto njega, poslušajte ga in mu dajte čas, da lahko v miru pove kar želi. To mu lahko še potrdite z mimiko obraza in govorico telesa. Govorite sproščeno, z umirjenim tempom in predvsem razločno.

V primeru, da ste opazili jecljanje pri vašem otroku je zaželeno, da  uporabljate kratke stavke in enostavne besede. Nikar ne hitite s pripovedovanjem, raje se vmes večkrat ustavite, z otrokom vzpostavite očesni stik in umirjeno nadaljujte.

Bodite aktivni

Nikar ne dopustite, da bo vaša družina zaradi otrokovega jecljanja prikrajšana za kakšno skupno dejavnost. Namesto tega raje poskrbite, da vas ne bo ovirala niti pri komunikaciji z njim.

Pri dnevnih aktivnostih mu pomagajte, da se bo sprostil ob prebiranju pravljic, z njim sodelujte pri športnih aktivnostih, ob poslušanju glasbe si še kaj zapojte ipd.

Pomembno je tudi, da se bo otrok dovolj gibal na svežem zraku, da bo imel urejeno prehrano in da bo naspan.

Petje sprošča tako glasilke kot celotno telo in duha, posledično pa zmanjša negativna čustva in jecljanje.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Ko opazite, da otrok jeclja vedno pogosteje, je čas, da se posvetujete s strokovnjaki. Morda bi bilo najbolje, da najprej za nasvet vprašate otrokovega pediatra ali pa se obrnete kar direktno na logopeda.