Česa je otroke najpogosteje strah?

/11 /11

Ste tudi vi pri svojemu malčku opazili, da so kar naenkrat stvari, ki so bile prej popolnoma sprejemljive, postale zastrašujoče? Je tudi vaš otrok kar naenkrat pričel jokati, da ga je zvečer, ko gre spat, strah? Ali se je nenadoma začel bati psov, drugih živali?

Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Lahko rečemo, da je to popolnoma normalno, vaš otrok se je pričel zavedati določenih nevarnosti, ki prežijo okrog njega, seveda pa k dodatnemu strahu pripomore tudi bujna domišljija, včasih pa tudi starejši sorojenci, ki neizmerno uživajo, če lahko malce strašijo mlajše.

Prestrašeni starši

Študije so pokazale, da otroci, katerih starši so pri vzgoji videli le nevarnosti, poškodbe, padce, so med odraščanjem veliko bolj prestrašeni.

Če torej spadate v to kategorijo, bo bolj verjetno, da se bo vaš otrok vsega bal in bil prepričan, da vsaka stvar lahko zanj predstavlja nevarnost.

Če ste ga, ko se je postavljal na noge in poskušal narediti prve korake, budno pazili, mu niste dovolili, da pade na kolena, ste glasno kriknili, če se je spotaknil, ste naredili prestrašen obraz, če je dobil prasko, potem ste lahko prepričani, da ste mu vcepili določen strah.

Seveda je prav, da skrbno pazite na svojega otroka, toda, če slučajno pade in mu na glavi zrase buška, to še ne pomeni najhujšega.

Otroku morate pustiti tudi zdravo mero raziskovanja in odkrivanja sveta po svoje. Vi pa pazite nanj bolj v ozadju. Če pade, se udari, mu rano popihajte in ne zganjajte panike.

Strah je znotraj votel, okrog ga pa ni!

Se tudi vi spomnite tega reka? Se tudi vaš otrok boji teme, noče zaspati sam?

Otroci imajo v določenem obdobju zelo bujno domišljijo. Čez dan so junaki, ničesar jih ni strah, gledajo televizijo in nasilne risanke, ki jih, žal, danes kar mrgoli. Morda poslušajo starejše prijatelje ali brate, ki na dolgo in široko razlagajo o čem strašnem. Male glavice potem to vse skupaj povežejo, še dodatno napihnejo in ko pade tema, njihova otroška sobica postane polna nenavadnih senc in šumov.

Kaj storiti, ko otrok joče, da ga je strah?

Najprej morate pri otroku ta stavek prepoznati. Ga uporablja zato, ker pač še ni zaspan, bi se raje še igral in ve, da ga boste vzeli resno, če bo rekel, da ga je strah, ali pa je otrok dejansko prestrašen in potrebuje vašo pomoč. Če ste prepričani, da vas otrok s tem ne izsiljuje, se nanj ne smete jeziti. Njegovo težavo vzemite resno. Saj se najbrž še spomnite, kako hudo je bilo, ko ste bili majhni in vas je bilo ponoči strah.

Z otrokom se pogovorite, morda se zmenite, da bo nekaj časa prižgana lučka na nočni omarici, lahko mu vstavite tudi majhno lučko v električno vtičnico, te oddajajo ravno prav svetlobe, da razbijejo trdo temo. Lahko se zmenite, da bodo priprta vrata otroške sobe in bo otrok tako slišal vaše glasove in mu bo lažje.

Povejte mu tudi, da je v sobi popolnoma varen, da ga čuvate vi, da so okna dobro zaprta, da nihče ne more k njemu.

Če ga je strah pravljičnih bitij, nekoga, ki ga je videl v risanki, neznanega, potem lahko vse te strahce prepodite z metlo. Vzemite metlo, resno mahajte z njo po sobi in glasno ponavljajte, naj vsi strahovi takoj izginejo. Morda bo ta enostaven trik pomagal. Poskusite.

Del odraščanja so tudi strahovi in padci. V majhnih količinah so celo dobrodošli. Nekateri strokovnjaki menijo, da bo otrok, ki se zna spopasti s težavami že zgodaj v otroštvu, tudi kasneje lažje »oral« skozi življenje. Vaša naloga pa je, da spremljate otrokovo odraščanje, se z njim veselite in mu stojite ob strani.