Nekatere otroke pomiri preusmerjanje pozornosti, druge objem. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsakič, ko sem s svojim enoletnikom na igrišču, samo gleda, kje bi našel kamenček, ki bi ga lahko dal v usta. Obožuje vlečenje mačk za rep, pogosto pa mu tudi mačke ne ostanejo dolžne.

Takšni trenutki so sestavni del starševstva in za vsakega starša predstavljajo izziv – kako rešiti situacijo, ne da bi bil do otroka grob ali mu zlomil duha. V tem zelo občutljivem obdobju, ko otrok lahko doseže skoraj vse, a še ne razume nevarnosti, tradicionalna disciplina in metode, kot je »čas za razmislek« (time-out), ne učinkujejo. Kako torej disciplinirati tako majhnega otroka in katere vzgojne taktike so primerne za določeno starost? Seveda ne obstaja univerzalna formula in tudi ptički na veji že vedo, da je vsak otrok drugačen ter različno reagira na vzgojne pristope.

Gre za dolgotrajen proces, a če se mu posvetite, lahko postane pozitivna izkušnja, ki bo otroku v veliko korist.

Začetki discipline

Postavljanje meja, spodbujanje dobrega vedenja in odvračanje od nezaželenega se lahko začne že pri dojenčkih, pravijo strokovnjaki. »Tudi dojenčki se lahko naučijo nekaterih stvari – na primer, da vas ne smejo vleči za lase,« pravi Judith Myers-Walls, doktorica znanosti in profesorica za razvoj otrok na Univerzi Purdue v Indiani.

Ker dojenčki zelo slabo razumejo govor, imajo kratkotrajen spomin in težko ohranjajo pozornost, so najboljše strategije tiste, ki bolj kot na pravo učenje temeljijo na preprečevanju škode. Preusmerjanje pozornosti (od nevarne aktivnosti k nečemu drugemu) in ignoriranje, kadar ni nevarnosti, sta najboljši strategiji. Če vašo štirimesečno dojenčico npr. zabava vlečenje vaših las, ji nežno umaknite ročico, jo poljubite in usmerite na drugo aktivnost.

Pri ignoriranju ne gre za to, da bi spregledali nevarno vedenje – če obstaja možnost poškodbe, morate seveda posredovati. A če vaš osem mesecev star otrok veselo meče borovnice s svojega krožnika na tla, ne pozabite, da vas ne želi jeziti – uči se nadzorovati roke in spoznava vzročnost. Čeprav vas to morda spravlja ob živce, se ne odzivajte burno.

Otroci od 8 do 12 mesecev

Ko vaš otrok začne plaziti, približno okoli osmega meseca, je čas za razmislek o postavljanju meja. Nenadoma je vse – vtičnice, predali, straniščna školjka – eno samo veliko NE!

Otrok želi le raziskovati svet (ne ve, kaj sme in česa ne sme), zato je najboljša strategija, da nevarne predmete odstranite iz dosega, zavarujete kote, vtičnice in predale ter v ospredje postavite varne igrače. To otroku pomaga ostati stran od nevarnosti in vam olajša ohranjanje reda.

Starši pogosto nagonsko ali z mislijo, da je to način vzgoje, stokrat na dan ponavljajo strogo NE! Toda otrok, mlajši od enega leta, še ne razume pomena te besede. Vidi le, da to ni izraz ljubezni, a nima še samokontrole, da bi upošteval vašo zahtevo.

Otroci od enega do dveh let

V tem obdobju se otrokove komunikacijske sposobnosti močno razvijejo, zato je pravi čas, da začnete razlagati osnovna pravila. Ne dajaj kamenčkov v usta. Ne vleci muce za rep. Besedo NE zdaj že lahko uporabite, a le v resnih situacijah. Če jo boste uporabljali preveč, jo bo otrok preprosto ignoriral.

Ob komunikaciji se razvijajo tudi gibalne sposobnosti. Otrok hodi in uživa v tej novi samostojnosti, a je hkrati frustriran, ker ne more doseči vsega, kar si želi.

To je tudi obdobje začetka izpadov trme. Čeprav zahtevajo hitro reakcijo, je pomembno, da te izpade razumete kot normalen del odraščanja in ne kot razlog za kaznovanje – npr. z odvzemom igrač ali pošiljanjem v sobo.

Ko se začne izpad, je ključno, da poznate svojega otroka. Nekatere pomiri preusmerjanje, druge objem. Če se izpad nadaljuje, otroka nežno odmaknite, razložite, kaj se dogaja (»Ne moremo ostati v restavraciji, če kričiš«) in počakajte, da se pomiri.

Zaradi težav pri izražanju lahko otrok kdaj tudi udari ali ugrizne. V takih situacijah je pomembno, da mu kratko in jasno razložite, kaj ne sme početi in zakaj, ter ga takoj preusmerite. Če vas na primer udari, ker ste mu prekinili igro zaradi menjave plenice, mu recite: »Ne tepemo se, ker to boli,« in mu ponudite igračo.

Otroci od dveh do treh let

Večina otrok pri tej starosti začne obiskovati vrtec, kar je dobro za socializacijo, a prinaša nove izzive. Deljenje igrač, časa in pozornosti je v tej fazi zelo težko. 

Otroci zdaj razumejo preproste ukaze, čutijo empatijo in razumejo vzročnost, zato lahko te pojme uporabite pri discipliniranju. Če vaš otrok vzame flomaster drugemu otroku, mu recite: »Stvari ne grabimo. Če Marku vzameš flomaster, bo žalosten.« in mu ponudite podoben flomaster.

Najpomembneje je, da so razlage preproste in kratke – dolge pridige otrok v tej starosti težko sledi.

Uporaba »time-outa«

Če vam je ta metoda blizu, jo lahko začnete uporabljati okoli tretjega leta. Uporabite preprosto pravilo: za vsako leto starosti otrok dobi eno minuto »kazni«. Torej: triletnik tri minute, štiriletnik štiri minute. Otrok naj med tem časom sedi v miru in počaka, da mu poveste, da je kazen končana.

Seveda je vsak otrok drugačen in ni metode, ki bi delovala vedno in povsod. A vaša doslednost in potrpežljivost pri postavljanju meja bo zagotovo obrodila sadove.

Vir: Zelena učionica