|
/11
V tem tednu obeležujemo evropski in svetovni teden cepljenja, letos pa mineva tudi 50 let od začetka razširjenega programa imunizacije Svetovne zdravstvene organizacije, ki si od leta 1974 prizadeva za globalno zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv.
Dr. Marta Grgič Vitek, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ je izpostavila, da ima slovenski program cepljenja še daljšo tradicijo kot t .i. »Razširjen program cepljenja« Svetovne zdravstvene organizacije. Cepljenja so bila predpisana v slovenskem programu cepljenja že v šestdesetih letih in se zaradi sistematičnega cepljenja skozi več desetletij pri nas nekatere nalezljive bolezni (npr. otroška paraliza, davica, rdečke, mumps, okužba s Hib) ne pojavljajo več, nekatere pa le redko, npr. tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic.
Časovnica cepljenja v Sloveniji. (vir: NIJZ)
»Slovenija glede ošpic že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice, kar pomeni, da ošpice pri nas niso endemične, pač pa gre za posamezne vnesene primere, ki se včasih razširijo na nekaj dovzetnih posameznikov. Precepljenost proti ošpicam je bila desetletja zelo visoka in cepivo je zelo učinkovito. Letos smo zabeležili 9 primerov, večino pri necepljenih posameznikih,” je povedala dr. Grgič Vitek in dodala, da se v nasprotju s tem oslovski kašelj še pojavlja, čeprav se je njegova pojavnost po uvedbi cepljenja bistveno znižala. V zadnjih mesecih se sicer pojavlja več primerov, tudi v Sloveniji (kjer jih je bilo letos 937). Razloga naj bi bila po njenem mnenju ukrepi za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2, saj je bilo s tem omejeno kroženje tudi drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji in pa znižanje precepljenosti otrok.
Precepljenost slovenskih otrok v letu 2023
Po programu cepljenja in zaščite z zdravili za predšolske otroke je bilo v Sloveniji v letu 2023:
- cepljenje s 6-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B s 3 odmerki cepiva obvezno za otroke, ko dopolnijo tri mesece starosti in za zamudnike, ki še niso pričeli s cepljenjem. Revakcinacija (3. odmerek) je bila obvezna med 11. in 18. mesecem starosti ter za zamudnike;
(Vir: NIJZ)
- cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam obvezno za otroke od dopolnjenih 11 mesecev starosti in je moralo biti opravljeno najpozneje do 18 mesecev starosti ter za zamudnike;
(Vir: NIJZ)
- priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki se je opravilo pri otrocih, ko dopolnijo tri mesece starosti in pri zamudnikih; s 3. odmerkom so otroci cepljeni med 11. in 18. mesecem starosti.
(Vir: NIJZ)
Denis Baš, pediater v Zdravstvenem domu Kamnik, je izpostavil, da kljub dobremu programu na žalost ne dosegamo rezultatov precepljenosti, da bi pri nekaterih boleznih dosegli kolektivno zaščito in zaščitili tudi tiste, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni. Opozoril je na pomen cepljenja nosečnic proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki zaščiti novorojenčke pred boleznijo, in dodal, da je pomembno, da se starši odločijo tako za obvezna kot neobvezna otroška cepljenja. »Kot družba moramo narediti neki premik, da se zavemo pomena preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem,« je poudaril.
Novosti letošnjega programa cepljenja
Dr. Marta Grgič Vitek je predstavila novosti letošnjega programa cepljenja, ki vključujejo:
- da se (že v programu cepljenja za leto 2024) napove širitev nacionalnega programa s cepljenjem otrok proti noricam z letom 2025 (ker je treba zagotoviti financiranje cepiva proti noricam že v letu 2024),
- da se cepljenje proti HPV omogoči tudi fantom/moškim do dopolnjenega 26. leta starosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- da se omogoči cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še eni ali dvema dodatnima generacijama odraslih (ki v tekočem letu dopolnijo 47 in 48 let; poleg že upravičenih generacij odraslih – to so osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let in zamudniki),
- da se nosečnicam omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, takoj ko bo cepivo v Sloveniji na voljo.
Vir: NIJZ
5
5
5
5
Dojenje.
Admin
Ali menite, da je res, da dlje ko ženska doji, boljši je otrokov imunski sistem?
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
