Le ena med devetimi testiranimi zelenjavno-mesnimi kašicami prejela oceno zelo dobro za svojo hranilno sestavo. (Freepik.com)

/11 /11

Glede na Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke je čas uvajanja mešane hrane obdobje, ko lahko s pestro izbiro prehrane pomembno vplivamo na sprejemanje novih živil. Študije kažejo, da dojenčki in malčki do dopolnjenega drugega leta starosti najbolje sprejemajo nove arome in okuse, mnogo bolje kot pozneje. Zelo pomembno je, da v tem starostnem obdobju izkusijo kar največ različnih živil, še zlasti raznovrstno zelenjavo.

Raznovrstno zelenjavo je mogoče otroku ponuditi tudi v oblik kašic in kupljeni kozarčki so zelo priročna rešitev za starše. Kašice, v katerih je mogoče najti širok nabor zelenjave je na trgovinskih policah veliko, na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pa so tokrat preverili kakovost mesno-zelenjavnih kašic.

Le ena kašica je prejela oceno zelo dobro

Hrana namenjena dojenčkom in majhnim otrokom (ki jo proizvajalci na embalaži označujejo z oznako "do 3. leta starosti otroka") je podvržena strožjim zakonodajnim zahtevam kot druga živila in naj bi predstavljala zdrav, okusen obrok. a pri testu, ki so ga izvedli v ZPS je le ena med devetimi testiranimi kašicami prejela oceno zelo dobro za svojo hranilno sestavo. Razlog za nižje ocene preostalih je visoka vsebnosti soli. Pri nekaterih je naravno prisotna (v obliki natrija), dvema izdelkoma pa je dodana.

Na ZPS poudarjajo tudi pomanjkljive označbe na kašicah in nepotrebno zavajanje z navedbami.

Najbolje, da slane hrane dojenčku sploh ne ponujamo

Navdušenje nad slano hrano je »priučena preferenca okusa«, poudarjajo na ZPS, zato je najboljši način, da se izognemo razvoju pretirane preference do slane hrane, da je dojenčku preprosto ne ponujamo. Hkrati pa čezmeren vnos soli lahko pri dojenčkih in majhnih otrocih enako kot pri odraslih vodi do povišanega krvnega tlaka in posledično zdravstvenih težav kasneje v življenju. Previsok vnos soli prav tako lahko obremeni ledvice dojenčkov, saj še niso sposobne presnavljati večjih količin natrija.

Dojenček z eno kašico zaužije skoraj še enkrat več soli od priporočenega vnosa

V okviru testa so v laboratoriju podrobneje analizirali hranilno sestavo kašic, preverili prisotnost ostankov pesticidov in drugih onesnaževal ter nekatere parametre kakovosti. Pri oceni so upoštevali tudi mnenje šolanega senzoričnega panela, oceno označbe in oceno trajnosti. Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije: »Pričakovali bi, da so izdelki, namenjeni dojenčkom do desetega meseca starosti, manj slani kot tisti za starejše otroke, saj naj bi, glede na priporočila, dojenčka šele pri desetih mesecih začeli navajati na družinsko, torej tudi slano prehrano. Žal je test pokazal drugače. Glede na slovenske smernice je priporočen vnos soli za dojenčke, stare od 4 do 12 mesecev, 0,457 grama na dan, sol pa naj bo iz naravnih virov in ne v obliki dodane kuhinjske soli. Tako lahko dojenček, ki zaužije celotno količino kašice na testu, ki je imela največ dodane soli, s tem zaužije kar 0,86 grama soli, kar je skoraj še enkrat več od priporočenega vnosa.«

Pri nekaterih kašicah so potrdili prisotnost mikotoksinov plesni rodu Alternaria spp.

 Pridelovalci, ki namensko pridelujejo surovine za otroško hrano, so močno nadzorovani. Čeprav so nekateri pesticidi pri sami pridelavi surovin dovoljeni, so mejne vrednosti v izdelkih tako majhne, da so pod mejo zaznave. S konvencionalno pridelano hrano (paradižnik, žita …) proizvajalci težko zadostijo takim omejitvam, zato raje posegajo po ekoloških surovinah, kjer so omejitve še strožje kot pri otroški hrani. Izbor ekoloških kašic je pester in prav vse kašice na testu nosijo ekološki certifikat.

»Poleg prisotnosti pesticidov, ki jih s presejalnim testom nismo zaznali v nobenem izdelku, smo preverjali še vsebnost mikotoksinov plesni rodu Alternaria spp., ki so lahko prisotni v žitih, oljnih semenih, sadju in zelenjavi. Večinoma so kemično stabilni in odporni proti toplotni obdelavi, zato se lahko pojavijo tudi v končnih izdelkih, kot so kašice iz žit, sadja in zelenjave,« je predstavila del testa Anja Bolha in dodala: »Pri nekaterih izdelkih smo potrdili prisotnost mikotoksinov omenjene plesni ter vsebnost ocenili glede na prag toksikološkega tveganja (TTC)*, ki ga je postavila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).« Mikotoksini plesni rodu Alternaria spp. za zdaj sicer niso na seznamu rutinskih uradnih nadzorov, vendar se zaradi podnebnih sprememb vedno pogosteje pojavljajo tudi na surovinah v našem geografskem prostoru in posledično v izdelkih na našem trgu.

Vodič za nakup: Kako izbrati ustrezno kašico za dojenčka

Pri izbiri kašice bodite pozorni na:

1. vsebnost soli: preberite seznam sestavin in izbirajte izdelke brez dodane soli, prav tako bodite pozorni na vsebnost soli, zapisano v hranilni tabeli (g/100 g) – izberite izdelek, ki je vsebuje čim manj;

2. starost otroka: preverite vidno teksturo izdelka in naveden mesec starosti, pri kateri je izdelek že primeren za uživanje;

3. obliko embalaže: če izdelek potrebujete na poti, izberite nižjo embalažo s širšim grlom, da boste vsebino lažje zajemali z žličko.

Kašice naj bodo le izhod v sili

Predpripravljeni obroki (kašice) naj ne bodo stalnica na jedilniku vašega dojenčka ali malčka, lahko pa so zadovoljiv izhod v sili na poti ali v časovni stiski. Če načrtujete, da se bo otrok dlje časa prehranjeval s predpripravljenimi obroki, na trgovski polici izberite čim bolj raznolike kašice, z različnimi vrstami mesa in zelenjave.

Podrobnejše rezultate testa najdete v ZPStest 4/2022 in na www.zps.si.