Kino je neskončno velik prostor, zvok je intenzivnejši. Vse podobe, ki bodo oživele na velikem platnu, bodo otroci doživljali veliko bolj intenzivno kot na domačih zaslonih. (Kinodvor)

/11 /11

Družinski ogled kakovostnega otroškega filma na televizijskem zaslonu je dobra izbira za preživljanje časa z otrokom, če pa ste razmišljali, da bi otroku ponudili prav posebno filmsko izkušnjo in ga prvič odpeljali na ogled filma v kinodvorano, potem vam bodo naslednji nasveti prišli še kako prav.

Vse kar morate vedeli o prvem stiku otroka s filmom na velikem platnu smo preverili pri Petri Slatinšek, vodji programa za filmsko vzgojo in mlada občinstva v Kinodvoru.

Katera starost je najprimernejša za prvi obisk?

Ko je otrok doma pokazal interes za film, za risanke, ko kaže sposobnost koncentracije za ogled več risank skupaj, ste pripravljeni na prvi ogled filma v kinu. Običajno se to zgodi okoli tretjega leta starosti. Nekateri otroci so pripravljeni že po dopolnjenem drugem letu, nekateri pa šele po četrtem.

Kakšen film/risanko izbrati za prvi ogled na velikem platnu?

Za prve oglede v kinu priporočamo filme s pravljično strukturo, ki pripovedujejo zgodbe, ki so otrokom blizu. Zgodbe, ki sovpadajo s tem, kako svet doživlja predšolski otrok. Tako bo kino z velikim platnom predvsem izjemno čaroben kraj, kamor se bodo otroci z veseljem vračali. 

V družinskem programu Kinobalon, ki deluje v Kinodvoru, smo oblikovali nekaj splošno uporabnih načel kakovosti, ki vam lahko pomagajo pri izboru filmov. Bodite pozorni, da zgodba v filmu nagovarja predvsem otroškega gledalca: njegovo domišljijo in vsakdanje misli ali celo skrbi, s katerimi se otrok ukvarja. Kot pri knjigah, sta tudi pri filmih pomembni kakovostna zgodba in izvirna likovna podoba. Dodatno smo lahko pozorni tudi na kakovost sinhronizacije in glasbe.

Dolžina filmskega programa pri triletnikih naj ne bo daljša od 30 minut. Po dopolnjenem četrtem letu starosti lahko začnete postopno uvajati tudi oglede celovečernih filmov. Prilagodite se otroku in njegovi zmožnosti koncentracije.

Zaželeno je, da starši film gledajo skupaj z otroki in se nato z njimi o videnem tudi pogovarjajo. (FOTO: Kinodvor)

Ali je treba otroka kaj posebej pripraviti na ogled film? Kako?

Zaželeno je, da starši otrokom povedo, kam grejo in kaj bodo gledali. Ni odveč pojasniti tudi bonton v kulturni ustanovi. Za samo pripravo na filme je včasih že dovolj, da opišejo enega od risanih junakov. Tako bo otrok ponosen in vesel, ko ga bo zagledal na velikem platnu. Takoj mu bo domač.

Nujno je, da starši z otroki skupaj gledajo in se nato z njimi o videnem tudi pogovarjajo. Pri mlajših otrocih lahko starši vključijo tudi druge dejavnosti po ogledu. Skupaj lahko z gibom oponašamo filmske junake, lahko jih narišemo, izdelamo iz plastelina. Lahko se skupaj odpravimo na podoben potep ali dogodivščino, kot smo jo videli v filmu. Tovrstne dejavnosti dajejo otroku možnost, da film podoživljajo, kar je pomemben proces učenja pri mlajših otrocih.

Kaj pa, če je otrok med projekcijo nemiren?

Odvisno, za kakšno nemirnost gre. Če je otroku nelagodno za hip, je dobro malce počakati, da se začne nova risanka, ki ga bo morda bolj pritegnila. Če se stanje ne izboljša, je morda bolje zapustiti dvorano. Fizični nemir, skakanje, oponašanje junakov, pa lahko razumemo tudi drugače: otrok intenzivno doživlja vsebino na velikem platnu in z oponašanjem likov se pravzaprav dogaja proces samoučenja.

Cary Bazalgette, profesorica iz UCL inštituta je spremljala svoja vnuka dvojčka med njunim 22. in 31. mesecem in objavila opazovalno študijo Kako malčki proučujejo filme (How Toddlers Study Movies, Film Education Journal). Ključna spoznanja so, da malčki ob gledanju filma zbrano proučujejo in skušajo razumeti, kaj gledajo. Gre za proces samoučenja, ki vključuje ponavljanje prizorov, čustveno odzivanje, govor in gibanje. Malčki potrebujejo ponovno gledanje, da lahko predelajo vse informacije. Malčki se ob gledanju gibajo in govorijo, ker želijo oponašati filmske junake.