Primer šestletnika, ki je ustrelil učiteljico v ZDA, je postal simbol sistemskih pomanjkljivosti pri zagotavljanju varnosti v šolah – vprašanja, ki so pomembna tudi za slovenski izobraževalni prostor. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Šestletnik s pištolo v razredu

Januarja 2023 je na osnovni šoli Richneck v mestu Newport News v ameriški zvezni državi Virginija šestletni učenec s pištolo ustrelil svojo učiteljico Abby Zwerner. Dogodek se je zgodil med poukom, ko je deček iz torbe izvlekel orožje in sprožil strel, ki je učiteljico zadel v roko in prsnico. Krogla je ostala v njenem telesu, posledice pa so bile hude – prestala je šest operacij, izgubila delno gibljivost roke in se še vedno sooča s trajno bolečino.

Zwernerjeva je preživela po zaslugi hitrega odziva sodelavcev in učencev, a primer je globoko zaznamoval ameriško javnost. Šok ni bil le v dejanju samem, temveč v vprašanju: kako je lahko šestletnik sploh prišel do orožja in ga prinesel v šolo?

Tožba za 40 milijonov dolarjev

Učiteljica je proti nekdanji pomočnici ravnatelja, Ebony Parker, vložila civilno tožbo v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Trdi, da je Parkerjeva tistega dne prejela več opozoril, da učenec nosi orožje, vendar ni ukrepala. Po navedbah tožnice so ji o tem poročali kar štirje zaposleni – učitelji in šolski svetovalci – a Parkerjeva učenca ni pregledala, ga ni odstranila iz učilnice niti o dogajanju ni obvestila policije.

»Parkerjeva je imela vso pristojnost, da preveri torbo in pokliče pomoč, a se je odločila, da ne bo ukrepala,« je povedala odvetnica učiteljice Diane Toscano. Obramba se je branila z argumentom, da tak dogodek ni bil predvidljiv: »Nihče si ne more predstavljati, da bi šestletnik prinesel pištolo v šolo,« je dejal Parkerjin odvetnik Daniel Hogan.

Obtožena Parkerjeva se zdaj poleg civilnega postopka sooča tudi s kazenskim sojenjem zaradi več točk zanemarjanja otrok. Vsaka od osmih obtožb – po ena za vsak strel, ki je ogrozil otroke v razredu – je lahko kaznovana z do petimi leti zapora.

Opozorila, ki jih nihče ni slišal

Med sojenjem so številni zaposleni potrdili, da so večkrat opozorili šolsko vodstvo na nevarno vedenje dečka. Le nekaj dni pred streljanjem je bil začasno suspendiran, ker je učiteljici poškodoval telefon. Po vrnitvi v razred so se številni bali, da bi lahko ponovno postal nasilen. Vendar sistem ni ukrepal.

Zwernerjeva je v sodni dvorani povedala, da je v trenutku, ko je padla po strelu, mislila, da je umrla: »Mislila sem, da sem na poti v nebesa.« Njeno pričanje je postalo simbol travme, ki jo šolsko osebje lahko doživi v okolju, kjer bi se morali otroci počutiti najbolj varne.

Sistem pod drobnogledom

Dogodek je razgalil globoke razpoke ameriškega šolskega sistema. Po incidentu so oblasti obljubile več varnostnih ukrepov – od detektorjev kovin do dodatnih varnostnikov v osnovnih šolah. A številni starši, učitelji in skupnosti menijo, da so ukrepi prepozni.

Primer Zwerner je sprožil tudi razpravo o odgovornosti odraslih: kdo nosi krivdo, ko otrok v šolo prinese orožje? Gre za napako staršev, ki so orožje pustili dostopno? Za malomarnost šole, ki ni ukrepala ob opozorilih? Ali za širši družbeni problem, v katerem orožje velja za del vsakdana?

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je primer prelomen, saj so kazenske obtožbe proti šolskemu osebju zaradi nasilja učenca v ZDA zelo redke.

Kako je urejena varnost v slovenskih šolah

Čeprav je primer iz ZDA skrajen, se podobna vprašanja postavljajo tudi v Sloveniji. Kako dobro so slovenske šole pripravljene na varnostne incidente in ali bi znali ukrepati ob morebitni grožnji?

Junija 2024 je slovenska policija skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje uvedla Protokol za obveščanje in odzivanje na grožnje, ki določa jasne korake za šole in vrtce v primeru varnostnih tveganj. Januarja 2025 je bil ta protokol že preizkušen, ko je več kot 200 šol po Sloveniji prejelo grožnje po elektronski pošti – zaradi pravočasnega odziva in sodelovanja policije ni prišlo do poškodb ali panike.

Slovenija ima tudi razvite preventivne programe, kot so projekti za preprečevanje nasilja med vrstniki, sodelovanje z varnostnimi organi in izobraževanja o spletni varnosti (program Safe.si). Vendar raziskave kažejo, da nasilje med otroki ostaja prisotno – približno tretjina učencev poroča o vsaj eni obliki nasilja ali izključevanja.

Lekcije iz primera Abby Zwerner

Primer iz Virginije opozarja, kako pomembno je pravočasno ukrepanje. Vsak znak nevarnosti – agresivno vedenje, grožnje, nenavadno obnašanje – mora biti obravnavan resno. Če so v primeru Abby Zwerner opozorila ostala brez odziva, to kaže, kako lahko pomanjkljiva komunikacija med učitelji in vodstvom vodi v tragedijo.

Slovenske šole se sicer s tako ekstremnimi primeri še niso soočile, a to ne pomeni, da niso ranljive. Varnost v šoli ne pomeni le fizične zaščite, temveč tudi psihološko varnost: sistem, kjer se učitelji in učenci počutijo slišane, kjer se opozorila ne preslišijo in kjer so vloge ob nevarnosti jasno določene.

Odgovornost, ki se začne pri odraslih

Zgodba Abby Zwerner presega posamezen dogodek. Gre za opozorilo, da varnost otrok ni samoumevna in da sistem odpove, ko opozorila ne pridejo do tistih, ki bi morali ukrepati. V ZDA se zdaj razpravlja o zakonodaji, ki bi povečala odgovornost šolskih vodstev, staršev in lokalnih skupnosti.

Tudi v Sloveniji se o tem šele učimo – po vsakem primeru nasilja med vrstniki, po vsakem incidentu, ko otrok ne dobi pomoči pravočasno.
Čeprav so naši protokoli formalno vzpostavljeni, je njihova učinkovitost odvisna od ljudi – od pripravljenosti, da poslušajo, verjamejo in ukrepajo.

Primer šestletnika iz Virginije je grozljiv opomin, kako krhka je lahko meja med varnostjo in tragedijo. Uči nas, da je varnost otrok skupna odgovornost – staršev, učiteljev, institucij in družbe. Ko opozorila ostanejo preslišana, cena ni nikoli majhna.

Povzeto po: apnews.com