Smrt živali je za otroka zelo stresna. (Freedigitalphoto.net)

/11 /11

Popolnoma vseeno je, ali je vaš hišni ljubljenček pes, mačka, hrček ali pa zlata ribica. Otrokovo srce je veliko in vsako, še tako majceno bitjece bo vzljubil, ga negoval in imel za prijatelja. Žal pa hišni ljubljenčki živijo relativno kratko življenje. In tako, kot se otrok sooča z velikim veseljem, ko v svoj dom sprejmete malo žival, se mora soočiti tudi z njeno izgubo. Ta je zanj lahko zelo stresna, sploh, če gleda svojega kosmatega prijatelja, kako počasi umira od starosti, bolezni in zanj, žal, ni več pomoči.

Takšni trenutki so za otroka zelo stresni, žalostni in potrebuje pogovor ter bližino druge osebe. Še najbolje je, da so to prav starši, ki jim zaupa in verjame. Zato je pomembno, da ob izgubi hišnega ljubljenčka ne ostanete brezbrižni in hladni. Nič ni narobe, če otroku pokažete, da je tudi vam hudo in da ga razumete.

Z otrokom se pogovorite

Sedemletni Miha je imel hrčka Grizlija. Ta je užival v njegovi sobici, Miha je lepo skrbel zanj. Potem pa je zbolel in skoraj nepremično ležal v svoji kletki. Bilo je zelo žalostno. Mamica je klicala veterinarja, a ta je povedal, da žal ni pomoči. Hrčku Grizliju so naredili mehko posteljico iz kosem vate in ga položili nanjo. Miha in mamica sta bila skoraj ves čas pri njemu in ko je hrček umrl, ga je Miha božal po mali glavici. Bilo je zelo hudo.

Otrok vam bo hvaležen, če boste pokazali, da vam ni vseeno, da se trudite po svojih najboljših močeh, da bi malo živalco rešili. A tudi otrok se mora sprijazniti, če rešitve ni. V takem primeru je najboljši pogovor. Otroku povejte, da se je imela mala kepica pri njemu zelo lepo, da je lepo skrbel zanjo in da je tudi živalca to vedela in čutila njegovo prijateljstvo. A napoči trenutek, ko se je potrebno posloviti.

Poslušajte otroka, naj vam pripoveduje o svojih čustvih, o tem, kako je gledal na hišnega ljubljenčka. In tudi vi mu povejte o svojih občutkih. Skozi pogovor bo otrok lažje premagal bolečino.

Poslovite se od hišnega ljubljenčka

Maja je imela zlato ribico. Ta je živela v kuhinji in Maja jo je vsak dan, ko je prišla iz vrtca pozdravila. Bila je prepričana, da jo tudi zlata ribica pozdravlja nazaj in da jo je prav tako vesela. Ko je zlata ribica umrla, sta se starša z Majo o tem pogovorila. Ribico so položili v majhno škatlico in na vrtu skopali luknjo. Položili so jo vanjo. Od nje so se poslovili vsi, Maja in njeni starši. In Maji je bilo lažje.

V primeru, da želite pokopati večjo žival, psa ali mačko, vam bodo v kliniki za male živali dali podrobna navodila. Največkrat se lastniki odločijo, da hišnega ljubljenčka upepeljijo in nato pokopljejo.

Spomini ostanejo

Klara je izgubila perzijsko muco Glorio. S starši so jo pokopali, se od nje poslovili, ostali pa so lepi spomini. Klara je naredila poseben album, v katerem je hranila njene fotografije, ji napisala nekaj besed o tem, kako zelo jo pogreša. V posebno škatlo je spravila njeno ovratnico in njeno skledico za hrano.

Morda bo otroku lažje tudi tako, da bo shranil fotografije, predmete, ki si pripadali njegovemu hišnemu ljubljenčku. Povejte pa mu tudi, da bodo prijetni spomini ostali za vedno. In v spominih bo hišni ljubljenček živel naprej. Spet pa se bosta srečala v sanjah …