/11 /11

Znana ameriška nadaljevanka, kjer ima mati sedem otrok in popolnoma urejeno ter pospravljeno stanovanje, mi je velika uganka. Poleg tega ima čas za pogovor s svojimi otroki, je ljubeča mati, žena, skrbna gospodinja. Poleg tega ima vedno sveže pečeno pecivo, še najraje piškote, takšne, ki ti vzamejo ves popoldan.

No, priznam, da pri treh otrocih tega ne znam. Priznam, da imam rada urejeno stanovanje, nasmejane otroke in domače piškote. Toda, moj dan ima samo štiriindvajset ur in moje 'baterije' niso večne. Ko otroci zvečer odidejo spat, si ne predstavljam, da bi čistila in polirala. No, vsaj do poznih večernih ur ne. Je res pomembno 'sterilno' stanovanje ali je bolj pomemben polno preživeti dan? Otroci bodo odrasli, še prehitro in matere bomo imela dovolj časa za čiščenje, poliranje in peko piškotov. Še bomo imele čas, da se izkažemo tudi v vlogi gospodinje.

Da, osnovni red mora biti, se strinjam. Ne strinjam pa se s tem, da smo raje popolne gospodinje, kakor matere.

Moja teta ima dva sinova. Kot je sama povedala, je vedno imela čas. Ko je prišla iz službe domov in na hitro uredila tista osnovna gospodinjska dela, ji je ostalo še dovolj časa za otroka. Res se je posvetila vlogi matere in bila z njima. Dokler sta želela, dokler sta jo potrebovala. In danes pravi, da ji ni žal. Sinova sta odrasla, imata svojo družino, pa vendar se zelo rada vračata k njej. Lahko bi se reklo, da je tiste vrste matere, ki je res izpolnila to, kar ji je bilo dano. Imela je čas. In danes se ji v veliki meri vrača. In danes ima zelo lepo urejeno stanovanje, pospravljeno, čisto in domače piškote na mizi. Ki gredo sinovoma v slast vedno, kadar prideta na obisk.

Moja prijateljica ima tri majhne otroke. Zelo zaposlena je, vendar se trudi biti mati. V današnjem času to ni lahko. Zadnjič mi je pravila, da je prišla iz službe domov, čakalo jo je polno dela. Gora oblek za likanje, pomivanje posode, čiščenje kopalnice. Ampak je odšla ven. K malim trem in se z njimi zabavala. In mi je rekla, da ji ni bilo žal. Zato ker je dobila še istega dne povračilo.

»Mami, danes je bil čudovit dan,« ji je namreč rekla hči, ko se je zvečer odpravljala spat. Objela jo je in poljubila. Prijateljica je žarela, ko mi je pravila o tem. Tako malo je bilo potrebno, da so otroci zaspali z nasmehom na obrazu. Ker je mama imela čas. Ker jih je postavila na prvo mesto.

Saj vem, da ne moremo sedeti križem rok in le gledati našega gospodinjstva. Tudi to je potrebno. Ampak, res toliko? Res ne gre drugače?

Ker otroci bodo odrasli. In, ko bodo otroci odšli, se ne bodo ne oni, ne mi spominjali, kako pospravljeno je bilo takrat. Spominjali pa se bodo vseh tistih trenutkov, ki jih je mama namenila le zanje. Prah bo počakal, otroci ne. Imamo le eno priložnost.