Se tudi vi odločate, da bo vaš vrt letošnjo pomlad krasil zelenjavni vrt? Poznate prednosti lastne pridelave zelenjave in sadja? Kako poskrbeti za kakovostno zemljo in kako zalivati vrt preberite v prispevku. Na vaša vprašanja odgovarja g. Komat.
Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.
Petra s Primorske sprašuje:
V letošnjem letu sem se odločila, da bom imela lasten zelenjavni vrt. Na domačem vrtu nimamo dovolj zemlje. Ali nam lahko svetujete kam po zemljo, da bo le ta ekološko neoporečna? Pri nas na primorskem so strehe še večinoma pokrite s salonitom. Sosedje na veliko zbirajo vodo s teh streh v sode in z njimi zalivajo svoje vrtove. Sama menim, da je takšno početje zdravju škodljivo. Ali mi lahko sporočite vaše mnenje kako je dejansko s tem? V enem od vaših prispevkov sem zasledila, da imate doma lasten vrt? Ali imate kakšno posebno konstrukcijo ali gre za običajni zelenjavni vrt? Hvala za vaše dragocene izkušnje.
G. Anton Komat odgovarja:
Zemlje ni prav lahko dobiti, morda iz aktualnih izkopov pri gradnjah javnih objektov ali pa pri nekaj zasebnikih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Vprašanje vaših stroškov je, koliko prsti potrebujete in na kolikšno razdaljo jo je potrebno prepeljati do vas. Oporečnost prsti prepoznate hitro že po tem, iz katerega območja izvira. Ne jemljite prsti za katero ne veste natančnega izvora. Lahko pa opravite kemično analizo, vendar morate poprej vedeti, katere snovi naj bi pooblaščeni laboratorij iskal v prsti.
Salonitke so ena največjih zdravstvenih tveganj v Sloveniji, saj sproščena azbestna vlakna povzročajo mesotheliom (rak plevre). Življenjska doba salonitk je nekako 20 let in po tej dobi pričnejo razpadati in sproščati azbest. Pomembno je vedeti, da azbest (vsaj po dosedanjih raziskavah) ni nevaren v vodi, ampak v zraku, torej, ko njegove delce vdihavamo.
Domač vrt (ni velik, cca 250 m2) obdelujem po načelih permakulture in sem ga oblikoval v obliki antičnega amfiteatra v terasah tako, da je dno pod nivojem. Na njem pridelam večino potrebne hrane, viške pa zamenjam s sosedi in prijatelji. Nekatere poljščine in sadje kupim na ekokmetiji. Tako, da za obiske trgovin ostane praktično le »sol in poper«
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Svetovni dan varstva okolja 2010
5. junij je svetovni dan varstva okolja, skupne dobrine, ki je ni mogoče izkoriščati brezplačno in neomejeno.
3
Vsa bio semena niso enako bio
Že več kot 70% zelenjave, pridelane konvencionalno, torej z umetnimi gnojili in ob uporabi strupov, je iz hibridnih seme...
3
Pomen zadostne hidracije
Objavljamo osebno izkušnjo rekreativnega športnika Janija Mekinca s problematiko dehidracije pri športu. Očitno dehidrac...
3
10 eko družinskih nasvetov
Predstavljamo vam nekaj preprostih, vendar pomembnih napotkov iz vsakdanjega življenja, ki bi jih morali upoštevati vsi.
2