/11 /11

Najprej sem zjutraj začela na veliko pospravljati stanovanje. In medtem, ko pospravljam, si rečem, da bi lahko za vsak slučaj pripravila vse za dojenčka za v porodnišnico. Saj veste, nikoli se ne ve kdaj te doleti. Ko se je stanovanje bleščalo, odidem do prijateljice, ker sva morali narediti seminarsko nalogo za faks do konca. Po seminarski se s kolegico fino »napapcava« in jaz okoli šeste ure odidem domov. Vedela sem, da pride pozno zvečer dragec domov iz tujine, tako da sem ga nestrpno čakala. Počutila sem se odlično in nisem imela nikakršnih znakov, da se bo kmalu začela akcija.

No, in ko je ura odbila enajst zvečer, pozvoni na vratih. Lubi ves zmatran, naravnost iz tekme in to iz Gradca. Nekaj mu pripravim za jest in se usedeva na kavč. Dragi me gleda v trebušček, ga boža in reče pikici v trebuščku, da zdaj bi bil pravi čas, da pokuka ven. Zakaj pravi? Zato, ker je imel lubi celih tri dni prosto. Nakar se odpraviva spančkat in mene nekaj strese, kot da bi me zazeblo.Grem na WC in ko se vračam v posteljo mi začne nekaj kapljati po nogi.Rečem si, pa ne da sem se zdaj še polulala. Nato neha teči in jaz se odpravim spat. Spim, ko me nekaj uščipne. Čez 5 min. spet. Potem pa kar čez 10, pa čez 2 min.V glavnem vse skupaj je bilo čudno. Rečem lubiju, da ne vem kaj se dogaja in ne vem, če je to to. Poklicem mami, kajti ona bo pa že vedela kako izgledajo popadki, saj je 2-krat rodila. Mami mi reče, da ko se bo začelo, bom že vedela, saj me bo bolelo. OK, zaupam dragi mamici. Zaspim nazaj. Potem me pa spet na WC prime in opazim malo krvi. Zbudim dragca in mu rečem, da se greva za vsak slučaj pokazat v porodnišnico. Jaz sem bila za porod zmenjena v Postojni, ampak ker sem bila prepričana, da ne bomo nič rojevali, sva šla v Ljubljano, ker nama je bilo bližje. Tam me pogleda prva babica in reče, da sem 4 cm odprta in da bomo rodili. Super, si mislim, zdaj pa ne morem letet v Postojno. Nato me klistirajo in gremo v porodno sobo.Ura je bila tam nekje 4 zjutraj. Lubi je skoraj zaspal na stolu, jaz sem se počutila super, sploh me ni nič bolelo.

Na vsake pol ure je prišla babica »čekirat«, kako mi gre in šlo je kot pomazano. Ob 7h zjutraj so se začeli močnejši popadki, pride babica, me pregleda in reče, da zdaj pa gre zares.Trikrat sem potisnila in najin korenjak je bil zunaj ( 7.40 zjutraj). Drobčkan, vendar popoln. Težak je bil 2540g, velik 46cm, glava 33. Imel je polno glavo črnih lask. Nikoli si nisem mislila, da bom rodila tako »lasatega« dojenčka. Pa sem ga! Poimenovala sva ga Lan Matija. Pikca so umili in dali očku za popestvat. Dragi je bil ves raznežen. Nikoli ne bom pozabila, kako so mu solze sreče polzele po obrazu. Najlepši trenutek v mojem življenju. Mene je babica se enkrat pregledala. Šivat ni bilo treba, hvala bogu. Jaz sem se počutila v redu. Lahko bi še enkrat rodila naslednji dan, brez problemov. Potem naju je novopečeni očka zapustil, midva sva se pa začela crkljati. Poskušala sem ga pristaviti k dojki in glej ga sesalčka, takoj je zagrabil. Tako, da nama je tudi to steklo kot po maslu. Lan Matija je začel hitro dobivati na teži, tako da sva po 3 dneh zapustila porodnišnico.

Zame je bila porodna izkušnja nekaj najlepšega. Bila sem sproščena, fizično pripravljena, srečna. Bolelo me je minimalno. Upam, da bo tako tekoče slo tudi v drugo!