/11 /11

Zaprtost je motnja v odvajanju blata. Večina zdravih otrok po drugem letu starosti blato odvaja do trikrat dnevno ali enkrat na dva dneva. Vendar pri zaprtosti ni pomembno število odvajanj, temveč simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja.

Pri zaprtju otrok odvaja trdo blato, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, pojavljanje sveže krvi na površini blata zaradi poškodb predela zadnjika, uhajanje blata (enkopreza) ali celo bruhanje in t.i. paradoksne driske, ko ob trdem čepu blata uhaja tudi redko blato.

Dve vrsti zaprtja

Ločimo dve vrsti zaprtja. Organsko zaprtje je posledica bolezni prebavil, presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in drugih bolezni, ki lahko motijo polnjenje in praznjenje zadnjega dela črevesa. Otrok z boleznimi prebavil ima lahko mehansko zaporo, ki je prirojena ali nastane po rojstvu, motnja pa je lahko tudi v gibanju črevesa (peristaltiki).

Pri funkcionalnem zaprtju vzroka za zaprtje ne odkrijemo. Eden izmed vzrokov za neorgansko zaprtje je nepravilna prehrana, ki vsebuje premalo vlaknin, zaradi česar je sestava blata nepravilna in količina premajhna. K motnji v prebavi pripomore tudi nezadostno uživanje tekočin (predvsem vode), uživanje večjih količin mleka in čokoladnih sladkarij, zadrževanje zaradi različnih vzrokov (igre, neustreznih sanitarij, hitrega življenjskega utripa, globljih psihičnih zavor). Na manjšo krčljivost črevesja vpliva tudi premalo gibanja, kar je značilnost sodobnega življenja. Vse našteto pa povzroči začarani krog, ki stanje zaprtosti samo še poslabša.

Zaradi zaprtosti je blato trdo, njegovo odvajanje je boleče in ga pogosto spremljajo manjše poškodbe sluznice danke ter kri na blatu, končno pa tudi nehoteno uhajanje blata. Končni del danke se zaradi zadrževanja blata razširi, izgubi normalen občutek za polnost in za potrebo po odvajanju blata. Zato otrok še bolj zadržuje odvajanje blata in simptomi se stopnjujejo.

In kako zdraviti?

Zdravljenje je odvisno od vzroka. Če je zaprtost organskega vzroka, je treba zdraviti osnovno bolezen, ki je povzročila zaprtost. Pri otrocih, pri katerih ne najdemo organskega vzroka za zaprtost, je zdravljenje odvisno od starosti otroka. Pri otroku, ki že uživa vso mešano prehrano, in pri večjem otroku uvedemo v prehrano dovolj vlaknin, kar imenujemo balastna dieta. Vlaknine rahljajo blato in skupaj z vodo večajo volumen ter s tem okrepijo raztezanje črevesja. Med hranila z visokim odstotkom vlaknin spadajo stročnice, laneno seme, ovseni kosmiči, soja in podobno.

Svetujemo tudi veliko tekočine, predvsem vode in sadnih sokov, veliko svežega sadja (npr. kivi, slive, hruške, fige, mandarine, pomaranče) in zelenjave. Otroci imajo radi tudi kompot iz suhih sliv ali fig. Odsvetujemo pa banane, korenje, čokolado, riž in druge čokoladne malice. Obenem staršem svetujemo, da poskrbijo, da se bo malček veliko gibal na svežem zraku, dovolj počival in spal ter jedel večkrat in v manjših obrokih ter da bo hrano dobro prežvečil.

Starši morajo skupaj z otrokom skrbeti za vsakodnevno odvajanje blata. Če s spremembo prehrane in načina življenja zaprtja ne odpravimo, se odločimo za zdravljenje z zdravili. Pri otrocih uporabljamo zdravila v obliki sirupa, ki vsebujejo laktulozo. Laktuloza zagotavlja hitrejši prehod hrane, tako da pospešuje vezavo vode v črevesju in s tem zagotavlja večji volumen blata. To je zdravilo, ki običajno nima stranskih učinkov in na katero se črevo ne navadi. Pri zelo trdem blatu naj bolniki uporabijo še glicerinske svečke, ki mehčajo blato in jih v lekarni dobimo brez recepta. Če pa z nobeno izmed naštetih metod nismo uspešni, je treba izprazniti črevo s pomočjo enega ali celo več klistirjev.

Kdaj obiskati zdravnika?

Skrb vzbujajoči znaki, ki kažejo na organsko zaprtje in zaradi katerih moramo nujno k zdravniku, so:

• izguba telesne teže,

• bruhanje,

• kri v blatu,

• krvava driska,

• napihnjen trebuh in

• povišana telesna temperatura.