/11 /11

Domače marmeladke so primerne za sladkanje sredi poletja, ko jih rahlo pogrejemo in prelijemo čez sladoled. Mmmm, borovnice, maline ali malo mešano sadje na vanilejevem sladoledu. Ja, to pa res paše.

Takoj ko se ohladi , pa rabimo nekaj močnega, mogoče močnatega, palačinke ali pa praženec, morda rižev narastek ali pa sirov zavitek, vse to pa pošteno prelito z domačo marmelado.

In kakšno sadje je primerno za marmelado?

Moje prve marmelade so nastale , ker nisem imela priložnosti zamrzniti sadja oziroma, ker nismo vsega pojedli. Borovnice na Pokljuki so bile namenjene alkoholnim borovničkam, ker pa sem jih nabrala preveč, sem jih pokuhala za palačinke namesto marmelade. In nastal je dober džem, ki ga je bilo malo preveč, tako da sem ga morala shraniti v kozarčke in prenesti v dolino.

Od takrat kuham marmelade, kar tako, malo za hec.

In vzamem tisto sadje, ki ga ne pojemo, ki ni več čisto sveže in mamljivo, ki ostaja v košarici.

In tako nastanejo slivova marmelada z jabolki, breskova z malinami, maline z gozdnimi jagodami in borovnicami, marelična, oh in češnjeva ...

Seveda pa marmelade nastajajo tudi načrtno. Letos je bila to figova marmelada, ker smo na dopustu obirali kar tri drevesa fig in ker jih seveda nismo mogli pojesti tako hitro, kot so zorele. In ker so fige močne, ker se zelo zgostijo, sem jim dodala limonin sok in vodo, po kuhanju pa sem jih zmlela s paličnim mešalnikom. S svakinjo sva morali kar trikrat po kozarčke za vlaganje! Juhu za fige.

Načrtno je bila kuhana tudi marmelada iz kutin. Nekje v moji glavi je spomin iz rane mladosti, jedla sem goooosto marmelado iz kutin. Okus je bil močan, sladek, marmelada dišeča, močna. Ja, letos sem to morala narediti. Hči jo je pohvalila, cel kozarček je pojedla naenkrat, malo na kruhu, pa malo z žličko, pa še malo na kruh in zadnja žlička ... Včasih se res prileže!

Kako skuhamo marmelado

Sadje najprej operem, narežem na drobne koščke, potem pa ga zložim v posodo, v kateri kuham samo marmelade. Tudi kuhalnica s katero mešam, je samo za mešanje marmelade.

Dodam želirni sladkor. Koliko? Največkrat kar po okusu! Približno za tretjino sadja.

Ampak borovnice in fige ga rabijo manj, maline in slive malo več. Če želimo gosto marmelado pokuhamo sadje dalj časa, če želimo redkejšo, dodamo malo limone in vode. Marmelade že same lepo dišijo, vendar še lepše, če dodamo malo vanilijevega sladkorja.

Shranim jih v majhne kozarčke, ker ne dodajam konzervansev in ker tak kozarček, ko ga enkrat odpremo, hitro pojemo.

Kozarčki morajo biti čisti, najbolje, da jih, preden nalijemo marmelado, pregrejemo v pečici. In nato še enkrat potem, ko je marmelada že v kozarčkih. Nekateri jih pogrevajo v vodi in obračajo na pokrovček. Lahko, vendar moje marmelade so stvar sadja, ki ga imam doma, zato to niso kile in kile, ampak kozarček, dva, največ trije.

In zato se jih tudi nikoli ne naveličamo, ker je letošnja drugačna od lanske, ker je vsaka boljša od prejšnje.

In kar je najvažnejše, je PO MOJE!

Preberi še:

Sveži naravni sokovi