|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Med poletjem se z otrokom pogovorite o nasilju

Uredništvo Ringaraja.net, 12.6.2024
Zadnje šolsko leto je zaznamovala prva grožnja s strelskim pohodom v Sloveniji. Med temi poletnimi počitnicami se zato s svojim šolarjem pogovorite o nasilju.

image
Med letošnjim poletjem se pogovorita o nasilju. (Foto: Freepik.com)
/11


Bližajo se poletne počitnice, ko imamo več časa, ki ga preživimo z našimi šolarji. Po letu, ki je za nami, izkoristite skupni čas in se s svojim otrokom pogovorite o nasilju, o njegovem počutju ter o odnosih, ki jih ima s svojimi sošolci. 

Letos in lani smo pri nas opazili kar nekaj primerov medvrstniškega nasilja na šolah – aprila je na strehi trgovskega centra v Celju skupina mladoletnic napadla mlajšo vrstnico, oktobra lani se je pet osnovnošolcev v Ljubljani brutalno spravilo na sovrstnika, nasilno dejanje nad mlajšim kolegom so leta 2020 posneli tudi dijaki mariborskega Tehničnega šolskega centra, na začetku leta je v osnovno šolo v Sežani šestošolec prinesel nož, januarja pa je v Kopru učenec s kladivom napadel vrstnika.

 

Letos tudi prva grožnja strelskega pohoda

Po poročanju spletnega portala o streljanju na Finskem, kjer je 12-letnik ubil svojega sošolca in ranil še dve učenki, je nekdo objavil anonimni komentar, da se bo podoben dogodek zgodil tudi pri nas; in sicer 10. aprila. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je takrat dejal, da je tveganje ekstremnega nasilja v slovenskih šolah majhno, vendar je treba vsako grožnjo obravnavati resno. 10. aprila je tako policija povečala prisotnost okoli šol in šole so uvedle različne ukrepe (zaklepanje vhodnih vrat, varnostnike ...), kljub temu, pa je veliko staršev svojih otrok tisti dan ni poslalo v šolo. Zgodba počasi dobiva svoj epilog, saj so pred kratkim policisti podali kazensko ovadbo proti osebi, ki naj bi ta komentar napisala.

 

Kaj storiti, če je moj otrok žrtev agresije?

Ustrahovanje lahko izjemno močno vpliva na otroka ne glede na njegovo stopnjo razvoja in mu lahko pusti globok pečat za vse življenje. Zato je ključno, da starši in vzgojitelji/učitelji težavo dovolj zgodaj zaznamo ter poskušamo otroku pravočasno in ustrezno pomagati. 

Izredno pomembno je, da vam otrok zaupa, samo takrat vam bo tudi povedal, da se v šoli nekaj takega dogaja. 

Če vam otrok zaupa, da ima v šoli težave z nasiljem, če ga vrstniki fizično ali verbalno napadajo, se z njim pogovorite in mu poskušajte pomagati. Obrnite se na ravnatelja šole ali na otrokovo razredničarko in skupaj boste zagotovo našli ustrezno rešitev.

 

PREBERITE TUDI: Otrok je lahko žrtev ustrahovanja že pri treh letih

 

Kako se odzvati, če je vaš otrok agresiven?

Poskušajte razumeti, da agresivnost ne izhaja vedno iz hudobije in da otrok najverjetneje še sam ne ve, zakaj se agresivno obnaša. Nasilje je najpogosteje znak, da je otrok negotov vase, da nima samozaupanja. Otrok preprosto ne ve, kaj naj počne z agresivnimi čustvi, oziroma kako naj jih obvlada. Otroci v vrtcu se ga začnejo izogibati, neradi se igrajo z njim, če je do njih nasilen. Otrok postaja vedno bolj osamljen, izoliran, s tem pa še bolj negotov. Z agresivnim vedenjem poskuša nekako prikriti, da je v resnici občutljiv in osamljen. Začaran krog je tako sklenjen.

Prav zato je pri agresivnih otrocih pomembno, da na njegovo obnašanje ne reagiramo s hudimi besedami ali še huje, s fizičnim kaznovanjem. Tako bomo njegovo nasilnost le še okrepili. Najbolje se agresije lotimo s pogovorom, saj bomo na ta način morda izvedeli, kaj otroka teži. Poskušamo se mu čimbolj približati in okrepiti njegovo samopodobo.

Če se stvari tudi sčasoma ne normalizirajo in otrokovo obnašanje ogroža druge otroke, je morda pametno poiskati strokovno pomoč.

 

PREBERITE TUDI: Ali novodobni starši vzgajamo otroke brez zmožnosti empatije?

 

Strelski pohodi so izjeme

Ko starši slišimo ali beremo o dogodku v tujini, kjer je nekdo v šolo prinesel orožje, se večkrat sprašujemo, kako je do tega prišlo. Kdo je ta mladostnik, ki je ubil nedolžne ljudi? Kakšni so znaki? Lahko to nekoč stori sošolec mojega otroka, ali celo moj otrok? Raziskav, ki bi opisale gotove razloge, zakaj se nekdo odloči za takšno dejanje, ni, oziroma so premajhne, da bi iz njih lahko sklepali. Kljub temu, da imamo občutek, da je streljanje na šolah pogost pojav, temu ni tako, zato je težko analizirati vzroke, ki so strelce pripeljali do tega ravnanja.

Največkrat raziskovalci ta dejanja povezujejo z depresijo in nadlegovanjem/ustrahovanjem (ang. bullying). Zanimivo je, da je eno od pogostejših prepričanj, to da so te otroci osamljeni in izolirani, napačno - večina teh otrok je imela prijatelje, je hodila na interesne dejavnosti ...

Peter Umek, redni profesor za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, v svojem članku Osebnostne značilnosti nasilnih storilcev in možnosti predvidevanja ekstremnih nasilnih dejanj, pravi, da lahko kriminaliteto omejimo le z reševanjem socialne problematike, se pravi družbene neenakosti, nizke izobrazbe, slabih zaposlitvenih možnosti, diskriminacije, revščine in socialne izključenosti. Na žalost, pravi, je pri nas socialna preventiva v ozadju: »Vsekakor pa je treba uvesti programe ničelne tolerance do nasilja in jih tudi primerno izvajati. Na žalost pa je včasih tako, da so tisti, ki so nasilni v šoli, deležni samo kazni, ne pa pomoči, ki bi jo resnično potrebovali. Kazni ne preprečujejo nasilja, večkrat vzbudijo težnje po maščevanju, mladostnika izolirajo in tudi stigmatizirajo. Mladostniki, ki grozijo, in to tudi z masovnimi poboji, so v krizi in te krize sami ne zmorejo razrešiti. Taki mladostniki potrebujejo pozornost in ne izolacije.«

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Vedenjska motnja pri otrocih
Otroci, ki imajo to motnjo, so trmasti, maščevalni, zlahka izgubijo potrpljenje, imajo stalno potrebo po prepiru in nasp...
5
Zakaj starši poljubljajo svoje otroke na u...
Odgovornost staršev je, da otroku pokažejo pomembnost poljuba. Poljub je dejanje, s katerim pokažemo, da nekoga ljubimo,...
4
Kako visok bo vaš otrok, ko odraste?
Vas zanima, komu bo po višini bolj podoben vaš otrok: visokemu očetu ali malce manjši mamici? Preveriti to enostavno for...
4
Ste že kdaj moksali svojega otroka?
Naturopatinja Erika Brajnik nam je zaupala pet pravil pravilnega moksanja otrok, s katerim se lahko na naraven način lot...
4



Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
BLOG: Mora res žival od hiše, ko pride doj...
V odnosu z živalmi otroci dobijo priložnost, da občutijo in razvijajo temeljne vrednote, ki so pomembne za vsakogar - so...




Nogomet.
пеперутка16

Kdo bo zmagal EURO 2024?