/11 /11

V drugem razredu devetletne osnovne šole učenci pričnejo osvajati tehniko branja. Nekateri učenci radi berejo in jih k branju ni težko pritegniti, spet drugi se branju upirajo. Vsi pa potrebujejo veliko urjenja in vaje. Ob koncu tretjega razreda naj bi vsi učenci brali tekoče, pravilno in čim bolj knjižno.

DOLG IN ZAHTEVEN PROCES

Učenje branja pa za otroka žal ni lahka naloga. Med sedmim in devetim letom mora usvojiti bralno tehniko, med devetim in petnajstim letom mora podvojiti hitrost branja, razširiti prepoznavanje besedišča, se naučiti preleteti dele tipkanega besedila in počasneje brati tiste, ki se jih mora naučiti, medtem pa se miselno odzivati na besedilo in ceniti umetniški čut pisca. Pri devetih letih lahko pri branju zelo nazaduje – to se zgodi tretjini otrok. Pri dvanajstih ali trinajstih lahko popolnoma izgubi veselje do branja.

DOBRO JE VEDETI …

Bralec za vse življenje pa otrok ne postane v kratkem času. To je dolgotrajen proces, ki traja od zgodnjega otroštva do najstniških let in še dlje, zato je treba upoštevati nekaj nasvetov.

1. Berimo vsak dan.

Z otrokom si čas za branje vzemimo redno, vsak dan. Ni pomembno, kje in kdaj beremo, niti kako dobro. Pomembno je, da beremo skupaj s svojim otrokom in da se o prebranem pogovarjamo.

2. Izposojajmo si ali kupujmo različne knjige ali revije za svojega otroka in zase.

Vse knjige, ki si jih izposojamo v knjižnici, v šoli in od prijateljev, so čudovite, a vendar ne morejo nadomestiti knjig ali revij, ki so otrokova last. Otroci naj bi imeli doma svoje knjige in revije shranjene na posebni polici.

3. Razumno omejimo gledanje televizije in igranje računalniških videoigric.

Raziskave kažejo, da ima otrok, ki gleda televizijo več kot tri ure dnevno, težave pri branju in socialnem razvoju. Omejitev gledanja televizije in igranja računalniških igric ter ustvarjanje časa za branje pa nista preprosti opravili. Treba je postaviti jasna pravila, ki morajo biti spoštovana.

ZAČETNO BRANJE

V drugem razredu devetletne osnovne šole učenci začnejo zapisovati črke. Pomembno je, da otrok pred tem sliši in prepozna glasove. Začetniki nastavljajo besedo s pomočjo stavničnih listkov, besedo zapišejo in jo nato preberejo. S pomočjo stavnice otroci, ne da bi zanesljivo poznali črke, samostojno nastavljajo, zapisujejo in berejo besede.

VAJA DELA MOJSTRA

Ljudem, ki že znajo brati, se obvladovanje tehnike branja zdi preprosto, vendar ni. Branje je zahteven miselni proces. Otrok mora najprej dobro in natančno pogledati vsako črko v besedi, črki v svojem spominu poiskati ustrezen glas, nato pa skupaj povezati vse črke v besedi. Zato bralna spretnost zahteva veliko vaje in ponavljanja. Le s ponavljanjem dosežemo, da postopek črka-glas za vsako črko v besedi teče hitreje.

Otrok v prvi fazi branja črkuje; besedo banana prebere b-a-n-a-n-a. Otroka je treba spodbujati, naj začne besedo čim prej »vleči«; bere naj tako, da počasi vleče vsak glas. Tako besedo banana bere takole: bbbbaaannnaaannnaaaa. V naslednji fazi bere besedo po zlogih: ba-na-na. Bolj izurjeni bralci pa preberejo celotno besedo: banana.

OBVEZNO BRATI TUDI DOMA

Da branje postane res uporabno, mora biti avtomatizirano. Vsako avtomatizirano spretnost pa si je mogoče pridobiti le z veliko vaje. Čim več je vaje, tem bolj popolna postaja spretnost. To velja tudi za branje. V šoli ni dovolj časa, da bi se otrok izuril v tehniki branja, zato mora brati doma. Različni otroci potrebujejo različno količino branja, da začnejo brati gladko in brez zatikanja. Za začetno obdobje je pomembno, da otrok res bere vsak dan.

NE ZAHTEVAJTE PREVEČ!

Otroka, ki bere z lahkoto, za bralne vaje ni posebno težko pridobiti. Otrok, ki ima z branjem težave, pa se vajam na različne načine upira. Pogosto svoj odpor do branja posploši na vse šolsko delo. Brez vaje pa tudi branja ne more izboljšati. Znajdemo se v slepi ulici. V takem primeru ni dobro, da od otroka zahtevamo, naj vsak dan bere vsaj pol ure. Bolje je, da mu postavimo cilj, ki ga vidi. To je lahko samo en odstavek, pet vrst ali ena vrsta. Čim slabši je bralec, tem manj napisanih besed naj obsega cilj. Čim bolje otrok bere, tem več vrst ali strani lahko prebere pri eni vaji. Pred začetkom branja se lahko z otrokom dogovorimo, kolikšen del knjige bo prebral on in kolikšen del mi. Npr.: otrok prebere en odstavek, mi eno stran.

Nemotiviranemu otroku lahko pred branjem napovemo del vsebine. Tako ga vnaprej pripravimo, na kaj mora biti pozoren. Ker stvar, ki jo bo bral, zdaj zanj ne bo več čisto nova, jo bo bral z večjo motivacijo in bolj pozorno.

MALO BESEDILA – VELIKO SLIK

Skupaj z otrokom izberimo gradivo, ki ima malo besedila in veliko slik. To so različne slikanice, kratke knjige, plakati, vabilo za lutkovno igrico, seznam z nakupovalnega lističa … Pozorni bodimo na tisk črk. Ta naj bo enak, kot se ga je otrok učil. Tudi črke v besedilu naj bodo primerne velikosti. Večje bo laže prepoznaval in jih razločeval. Pomembno je, da izberemo ne pretežko bralno gradivo.

BERITE SKUPAJ

Starši med branjem sedimo ob otroku in preverjajmo pravilnost prebranega. Otrok naj brano besedilo kaže s prstom. Pomagajmo mu prebrati besedo, s katero se dolgo muči in mu je ne uspe prebrati. Ni ga treba popravljati neprestano, če prebere kakšno besedo narobe, ampak ga popravimo po koncu povedi oz. zahtevajmo, da jo prebere ponovno. Začetnik se pri branju podobnih besed moti, včasih pa po logičnem sklepanju »prebere« besedo, ki bi lahko tam bila, pa je ni. Ob koncu branja se z otrokom pogovorimo o vsebini prebranega besedila.

Bodimo pozorni na besede, ki jih otrok ne razume. Neznane besede upočasnijo branje in zmanjšajo razumevanje prebranega – in teh je več, kot si mislimo. Razložimo mu njihov pomen.

NAJ BO BRANJE ZABAVNO

Besedilo naj bo prilagojeno otrokovim sposobnostim dojemanja, njegovemu doživljajskemu svetu in zanimanju. Če otrok rad ustvarja, mu ponudimo preprost načrt. Kasneje mu omogočimo, da po načrtu izdelek tudi naredi. Tako bo spoznal, da je branje tudi uporabno.

Učenje branja je za otroka izredno zahtevna in naporna naloga. Otrok, ki išče izgovore, da se branju izogne, ni len. Bralne vaje mu poskušajmo popestriti. Pohvalimo ga, kadar se na branje spomni sam in kadar je pri njem uspešen.

ZAČNITE DOVOLJ ZGODAJ

Za ohranjanje bralne motivacije so pomembne tudi otrokove pozitivne čustvene izkušnje. Otrok mora doživeti, da branje ni le nekaj napornega in mučnega, pač pa prinaša tudi ugodje in dobro počutje ob poslušanju. Otroku, ki so mu starši redno brali v predšolskem obdobju in mu še vedno berejo, tudi ko zna že sam brati, starši prinašajo užitek. Tak otrok bo laže razumel, da se je vredno potruditi in se naučiti dobro brati zato, da bo pozneje sam užival ob knjigah.

Preberi še:

Spodbujajmo branje

Predlogi za branje

Bralna vzgoja in kultura v vrtcih

Viri:

– Kropp, P.: Vzgajanje bralca. Tržič: Učila, 2000.

– Pečjak, S.: Strateško branje – kaj je to? Za starše – brezplačna priloga revije Ciciban in Cicido, april 2002, str. 12–13.

– Pečjak, S.: »Zakaj moram spet brati?« Za starše – brezplačna priloga revije Ciciban in Cicido, december 2004, str. 20–21.

– Burger, M.: Vaje branja. Za starše – brezplačna priloga revije Ciciban in Cicido, april 2002, str. 18–19.

Članek objavljen v Otrok in družina, september 2007