|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Miti in dejstva o avtizmu

Uredništvo Ringaraja.net, 2.4.2019
Otroci in odrasli z motnjo avtističnega spektra (avtizem) se pogostokrat želijo vključiti v socialno interakcijo. Marsikaj o tej motnji ne razumemo in marsikaj ne drži, zato si preberi, kaj je res in kaj je le mit o ljudeh z avtizmom.

image
Osebe z avtizmom nagovarjajo našo zmožnost za čuječnost.
/11


Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2008 razglasila drugi april za svetovni dan zavedanja o avtizmu z namenom, da bi spodbujali k boljšemu razumevanju spektroavtistične motnje. Dejstvo je namreč, da pojavnost spektroavtistične motnje strmo narašča, tako v svetu, kot tudi v Sloveniji. V letu 2015 je bil v spektroavtistični motnji že eden od desetih dečkov in ena od 50 deklic. Ob nadaljevanju takšnega trenda bo leta 2025 že vsak drugi deček in vsaka deseta deklica v spektru avtističnih motenj. Za Sloveniji ni podatkov o natančnem številu ljudi z avtizmom, saj nimamo sistematičnega spremljanja te motnje. Kljub temu lahko trdimo, da so tudi pri nas številke vsako leto višje.


Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se kaže predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Velikokra otroke in ljudi s to motnjo mečemo v isti koš, kot ljudi s posebnimi potrebami, saj marsikaj o motnji ne razumemo oziroma premalo poznamo. Zato smo v nadaljevanju zbrali nekaj mitov, ki naj bi opredeljevali osebe z avtizmom (MAS), v resnici pa ne držijo.


1. Mit: Otroci in odrasli ljudje z avtizmom se ne zanimajo za druge ljudi.

Otroke in odrasle z MAS pogostokrat ostali ljudje zelo zanimajo, vendar jim primankljaj na področju spontanega razvijanja empatije ter nerazumevanje socialnega konteksta to onemogoča.


 
2. Mit: Otroci in odrasli ljudje z avtizmom so najraje sami.

Otroci in odrasli z MAS se pogostokrat želijo vključiti v socialno interakcijo, vendar niso sposobni spontano razviti učinkovitih veščin, ki so za to potrebne. Ljudje z MAS se morajo tega naučiti.


 
3. Mit: Otroci in odrasli z avtizmom se ne morejo naučiti socialnih veščin.

Otroci in odrasli ljudje z MAS se lahko naučijo socialnih veščin, če se teh veščin učijo na individualiziran in njihovim potrebam prilagojen način. Socialne veščine se pri njih ne razvijajo samoumevno in na podlagi vsakodnevnih izkušenj.
 


4. Mit: Motnje avtističnega spektra povzročijo slabi starši, ki svojih otrok ne znajo vzgajati.

Starši ne povzročijo avtizma. Čeprav vzroki za razvoj avtizma niso znani, pa je vsekakor znano, da vedenje staršev pred in med nosečnostjo ter po porodu ne vplivajo na razvoj motnje avtističnega spektra.

 

PREBERITE TUDI: Nosečnice pozor! Cigarete imajo vpliv na razvoj avtizma


 
5. Mit: Motnje avtističnega spektra so redka motnja. Da se v zadnjem času prepozna več otrok z avtizmom, je povezano z boljšo in zgodnejšo diagnostiko.

Pojavnost MAS se alarmantno povečuje povsod po svetu. Nekatere države so razglasile celo epidemijo avtizma in poročajo celo o 500-1000 % porastu. Nihče ne ve, kaj je vzrok za to povečanje. Dejstvo, da je avtizem najbolj pogosta razvojna motnja, pogostejša kot cerebralna paraliza, Downov sindrom, motnja v duševnem razvoju ali celo bolj pogosta od otroškega raka, ni posledica boljše diagnostike.

 
6. Mit: MAS je duševna/emocionalna/vedenjska motnja.

Avtizem in sorodne motnje so razvojne nevro-biološke motnje. Pokažejo se v zgodnjem otroštvu, po navadi pred 4. letom starosti, in trajajo celo življenje. Avtizem ni duševna, emocionalna ali vedenjska motnja.
 
 

7. Mit: Ljudje z motnjami avtističnega spektra ne morejo živeti polnega in uspešnega življenja ter se vključevati v družbeno dogajanje.

Veliko ljudi z avtizmom je v življenju uspešnih; so zaposleni in se vključujejo ter sodelujejo v družbenem življenju. Seveda pa je kaj takšnega mogoče le, če imajo pri tem potrebno podporo ter dovolj podpornih storitev.


PREBERITE TUDI: Za vse otroke z vedenjskimi motnjami


8. Mit: Stanje ljudi z MAS se z leti slabša.

Stanje oseb z avtizmom se ob pravilni podpori neprenehoma izboljšuje. To izboljšanje in napredovanje je seveda tesno povezano s specializiranimi in individualiziranimi storitvami in možnostjo podpore pri vključevanju v družbo. Če se njihovo stanje ne izboljšuje, je treba zamenjati storitve, v katere so vključeni.
 
 

9. Mit: Vsi ljudje z avtizmom imajo »savant« (nadpovprečne) veščine kot Rain Man.

Večina ljudi z avtizmom nima posebnih savant veščin (nadpovprečnih, genialnih talentov). Nekateri imajo talente, zaradi katerih izstopajo iz povprečja, področja na katerih so boljši, kot pa je njihovo običajno funkcioniranje.


 
10. Mit: Bolje je »počakati«, kot pa takoj, ko posumimo, otroka peljati na diagnosticiranje.

Prej ko se MAS odkrijejo in začnejo obravnavati, boljše možnosti ima kasneje v življenju otrok za razvoj. Kadar ste v dvomu – ne čakajte!
 
 

avtizem

Simbol svetovnega dne zavedanja o avtizmu je sestavljanka.

 

11. Mit: Posamezniki z MAS so si med sabo podobni po vedenju.

Čeprav imajo vsi otroci in odrasli z MAS težave na treh istih področjih (komunikacija, socialna interakcija, fleksibilnost mišljenja), pa se vsi med sabo razlikujejo prav tako kot ostali ljudje.
 
 

12. Mit: Otroci in odrasli z MAS ne vstopajo v socialne interakcije z drugimi ljudmi. Ne vzpostavljajo očesnega kontakta. Ne govorijo dobro. Niso posebno bistri.

Posamezniki z MAS lahko govorijo in vstopajo v medsebojne interakcije z ostalimi ljudmi. Lahko imajo dober očesni kontakt. Lahko so zelo bistri, lahko pa imajo seveda tudi kognitivne primanjkljaje.
 
 

13. Mit: Najboljše je šolati osebe z MAS v posebnih izobraževalnih programih, ki so narejeni prav za osebe z MAS.

Predvsem je pomembno, da so izobraževalni programi, v katerih se šolajo osebe z MAS prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Veliko ljudi z MAS najbolje napreduje v programih, ki so oblikovani prav za osebe z MAS in kjer so ločeni od ostalih otrok. Vendar pa so lahko otroci z MAS, če so razmere prilagojene njim, če imajo svoj individualiziran program, zelo uspešni tudi v rednih izobraževalnih programih; pravzaprav je to za njih lahko celo zelo vzpodbudno, saj se tako lažje vključujejo v skupnost.

 
14. Mit: Če ima oseba MAS, nima nobene druge motnje.

Motnje avtističnega spektra se lahko pojavijo skupaj z vsako drugo motnjo. Ni redko, da se MAS pojavijo v povezavi z Downovim sindromom, celebralno paralizo, gluhoto, slepoto, epilepsijo...
 
 

15. Mit: Stanje ljudi z MAS se z leti slabša.

Stanje oseb z avtizmom se ob pravilni podpori neprenehoma izboljšuje.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
7
Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
6
Nižanje imunskega sistema
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem tre...
5
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
4



BLOG: Kaj pa, če nočem biti "samo"...
Sem slaba mama? Prevec delam? Premalo dam sebe otrokom? Sem sebična, ker uživam še v toliko drugih stvareh in ne samo v ...
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?