Mlade družine potrebujejo stanovanja

Za sodobno družbo je značilno vse poznejše osamosvajanje mladih, ki pri svojih starših ostajajo do poznih tridesetih let in se vse pozneje odločajo za ustvarjanje svoje lastne družine. Ali pa sploh ne. Razlogi za to so kompleksni, strokovnjaki v tujini pa mednje uvrščajo ugodje, varnost in ekonomska pomoč .ki jih omogoča življenje s starši. Podobno velja tudi za Slovenijo, pri čemer domači strokovnjaki opozarjajo na nekatere posebnosti, med katere zagotovo sodi težja dostopnost do lastnega stanovanja v primerjavi z vrstniki v razvitejših državah. Zato ni čudno, da na ministrstvu za okolje in prostor v zadnjem času vse glasneje govorijo o pomoči mladim družinam.

Podobno je na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, kjer imajo mladi in mlade družine prednost pri pridobivanju stanovanj. Trend zgodnjega odhajanja od doma se je prelomil v sedemdesetih letih. Nemške in ameriške raziskave so pokazale, da je bila najnižja starost zabeležena na sredini sedemdesetih let, ko so od doma odhajali že petnajst- in šestnajstletniki. V osemdesetih letih je že opazno, da otroci družino zapuščajo pozneje in daje njihova navzočnost za starše skorajda obremenjujoča. Razlogov za ostajanje otrok doma je več, dva pa sta, vsaj po mnenju dr. Mirjane Ule (FDV), ključna. V zadnjih dveh desetletjih je namreč prišlo do dveh večjih sprememb, ki sta zaznamovali družinska razmerja. Meje odraščanja in prehodi iz otroštva v mladost so zabrisani, poleg tega je prišlo do sprememb tudi pri medgeneracijskih odnosih.

Tako prehodi v odraščanju niso več tako ostri kot nekoč. Včasih je veljalo, da določeno starostno obdobje zaznamujejo tipične značilnosti, danes tega ne moremo trditi. Po besedah Uletove je bila včasih odraslost privilegirano obdobje, otroštvo in mladost pa sta veljala za pripravljalnico za odraslost. Zanju so bile značilne predvsem prepovedi in zapovedi ter nadzor. To je bilo »manj vredno« obdobje, ki seje lahko sklenilo šele s popolno osamosvojitvijo, torej z vstopom v delovno razmerje, oblikovanjem svoje družine in ekonomske avtonomnosti. Sele takrat je bilo dovoljeno sprejeti privilegije, ki so (bili) povezani z odraslostjo, torej neodvisnost, zabavo, užitke, spolnost... Danes so se te »dejavnosti« razpršile, predvsem pa sta se otroštvo in mladost emancipirala v vsakdanjem družinskem, torej zasebnem življenju. Obstaja tudi močna povezava med ostajanjem doma in družbenim statusom. Veliko otrok ostaja dlje doma zato, ker resnično nimajo do-volj denarja, da bi si lahko ustvarili dom pod svojo streho. V sedemdesetih letih je bilo na trgu delovne sile več povpraševanja, mladi so se lažje zaposlovali.

Za Slovenijo je značilna tudi specifična stanovanjska problematika; obstaja velik fond rezervnih stanovanj, tako imenovanih drugih stanovanj v hišah, ki so praviloma prevelike, načrtovane za več kot eno družino. Dokler so bile ekonomske razmere ugodnejše, tam ni bilo otrok, zdaj, ko je težje, bi jih lahko spet naselili. Toda otroci se ne vrnejo, slovenske družine pa večinoma niso dovolj mobilne ali prilagodljive, da bi jih oddale drugim mladim družinam. Zaradi sprememb v življenjskih potekih, v prehodih iz enega življenjskega obdobja v drugo, zaradi sprememb v odnosih med javno in zasebno sfero, zaradi procesov individualizacije in izbirnosti življenjskih poti, sprememb v družinskih življenjskih potekih je veliko sprememb doživel tudi pojem mlade družine. Iz sociološko, metodološko in statistično ulovljivega in določljivega pojma, ki je zajel določeno starostno in generacijsko skupino je prešel v skoraj neulovljiv pojem, ki ga je komaj še mogoče definirati. Avtorji raziskave ekonomsko-socialnega položaja mladih družin v Sloveniji, ki je na-stala pod vodstvom dr. Uletove, so z anketami sprva ugotavljali precej stereotipno podobo, saj so mladi trdili, da predstavlja družina v Sloveniji pomembno vrednoto, da želijo imet družino, da si želijo otrok. Ker so bili ti rezultati v velikem nasprotju z dejanskimi demografskim kazalci in nizko stopnjo rodnosti v  Sloveniji, so se raziskovalci kasneje lotili dela s posameznimi ciljnimi skupinami s pomočjo poglobljenih intervjujev.
 
Izkazalo se je da je nizka rodnost po mnenju intervjuvanih mladih odvisna predvsem od ekonomskih razlogov, kvalitete življenja, novih tveganj in negotovosti, velike odgovornosti in velike zahtevnosti ki ju prinaša starševstvo. Intervjuji mladimi družinami so pokazali, da so mlade družine z otroki v povprečju v slabšem ekonomskem položaj kot druge skupine. Raziskava je izrazito potrdila normo odgovornega starševstva v Sloveniji. Tako je bil eden od ključnih rezultatov raziskave ugotovitev, da mladi potrebujejo lažjo pot do prvega stanovanja, kar bi omogočilo tu zgodnejše odhajanje od doma osamosvajanje od staršev.