Življenje z posebnim otrokom je drugačno, vendar izjemno.

/11 /11

Se kdaj vprašate, kako se počutijo starši, ko dnevno poslušajo besede pomilovanja v stilu »Joj, kako je pa tebi težko, ker je tvoj otrok bolan«? Ali ko so večkrat dnevno deležni tistih čudnih pogledov? Genetske bolezni in napake ter gibalne omejitve, ki jih imajo nekateri otroci niso bolezni, bi vam rekli njihovi starši, ampak to je del njihovih otrok. Tak in to je njihov otrok. Njihovo življenje je popolno na svoj način, na drugačen način.

PREBERITE TUDI: Moj otrok ima Downov sindrom

Video zgoraj, posvečen mamicam otrok s posebnimi potrebami, govori prav o tem. Rojstvo otroka je kot dolgo načrtovano potovanje v Italijo. Priprave nanj so vznemirljive, polne lepih pričakovanj in veselja. Potem pa ...

Ko izveš, da je tvoj otrok rojen drugačen, je kot da bi pravkar izvedel, da je letalo namesto v Italiji pristalo v Afriki. Kako? Zakaj? Kaj se je zgodilo? Nisem si želel v Afriko, ampak v Italijo! Ampak tu si in počasi začneš sprejmati otrokovo drugačnost, se privajati na življenje v »Afriki«, spoznavaš njene lepote, tako kot spoznavaš, lepote življenja s posebnim otrokom.

Kljub temu boli. Boli, ko se vsakdnevno soočaš s čudnimi pogledi, ko poslušaš, kaj vse zmorejo drugi otroci, česar tvoj ne bo nikoli, ko ti govorijo, da bi bilo bolje, ko tvojega otroka ne bi bilo. Grozljivo, toda to je resnično življenje staršev otrok s posebnimi potrebami. In vendar je takšen otrok za njegove starše vse. Brez njega bi bilo njihovo življenje prazno, nepopolno.

PREBERITE TUDI: Ko je življenje nekoliko drugačno …

Zato, kapo dol, vsem vam, ki imate posebne otroke. Ki zmorete prenesti vse to negativno in kljub temu vsak dan živite polno. Ki nas druge učite, kaj je brezpogojna ljubezen do otroka. Ki delate čudeže vsak dan. Hvala, ker nas opominjate, da je tudi drugačnost izjemna.