Mamice z občudovanjem opazujemo napredek svojih malčkov. Drobne malenkosti, ki pa so izraz velikega razvojnega napredka, nam velikokrat polepšajo dneve. Eden bolj opaznih je zagotovo viden pri učenju govora.
Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.
Začne se z besedami. Ko je otrokov besedni zaklad poln nekaterih osnovnih izrazov, s katerimi se malčki že lahko bolje sporazumevajo z nami odraslimi, temu sledi tvorjenje nekakšnih otroških »mini« stavkov. Gajev najpogostejši stavek, pogosto uporabljen predvsem ponoči, je bil dudi, ni. To obdobje zdaj postopoma napreduje v obdobje tvorjenja pravih stavkov. Spomnim se, ko sem nekega dne prišla iz službe in me je Gaj pričakal na dvorišču. Hitel mi je pokazati, da ima ptička gnezdo v deblu visoke stare jablane: „Mami, ptič je tam not.“ je rekel. Vsi prisotni smo se spogledali in bili nadvse navdušeni nad njegovim prvim pravim stavkom.
Od takrat, se jih je naučil uporabljati še nekaj. Najraje pove, če nekaj ne dela: “Babi, klima ne dela.” ali pa “Dedi, skimer ne dela,” mali mojster takoj opazi, da so nekatere naprave izklopljene.
Tudi svoje počutje med kolesarjenjem rad deli z nami: „Oči, men' piha,“ ga opozori vsakič ko mu ponagaja topel poletni vetrič.
„Mami, skoči,“ me je ravno zadnjič držal za rokico, ko sva stala ob bazenu in me vabil, da skočim v vodo. „Pa bi šel ti z mano plavat?“ sem ga prijazno vprašala. „Ne, ne!“ se je branil globoke vode, ki trenutno ni ravno njegova najboljša prijateljica.
Kar me zelo veseli, zna Gaj povedati tudi že nekatere svoje želje: „Babi, p'idi, Keka,“ prime babico za roko in jo pelje k računalniku, kjer zahvaljujoč sodobni internetni tehnologiji, skupaj gledata in posluša vesele Kekčeve pesmi.
Še malo, pa se bova z Gajem lahko že marsikaj pomenila. Vidim, da se zelo trudi, zato se mi zdi pomembno, da sodelujem. Kadar ne razumem kaj mi želi povedati, ga prosim, da mi stavek ponovi. Včasih mi to uspe, včasih pa moj fantek le sramežljivo pogleda stran. Opazila sem, da postane negotov, kadar ga dvomeče pogledam in mu takoj povem, da ga nisem razumela. Zato sem toliko bolj previdna pri izbiri pravilne reakcije, ki ga bo spodbudila, da bo še naprej veselo vztrajal. Komaj čakam dan, ko mi bo lahko zaupal svoje počutje in ko mi bo znal sam povedati, kaj želi jesti za večerjo.
Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,
lahko preberete v Mamičinem kotičku.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Otrokom ne smemo vzeti nujnih terapij in p...
Vlada ne bi smela zapirati zavodov, kjer ima veliko otrok svoje terapije, ki jih starši sami nismo sposobni izvajati. Po...
7
Novo šolsko leto: Kako otroku olajšati prehod
Začetek šolskega leta je lahko za otroke stresen, a z nekaj pripravami, razumevanja in pozitivne motivacije lahko starši...
4
Kako pomagati otroku pri domačih nalogah i...
Vsak starš se je vsaj enkrat vprašal, ali naj svojemu otroku sploh pomaga pri domači nalogi in zakaj ima otrok toliko al...
4
Šolske domače naloge - 5 zlatih pravil
Tako kot odrasli imajo tudi otroci kdaj "slab dan", ko jim je vse odveč in se nikakor ne morejo spraviti k domači nalo...
4