Mamice z občudovanjem opazujemo napredek svojih malčkov. Drobne malenkosti, ki pa so izraz velikega razvojnega napredka, nam velikokrat polepšajo dneve. Eden bolj opaznih je zagotovo viden pri učenju govora.
Začne se z besedami. Ko je otrokov besedni zaklad poln nekaterih osnovnih izrazov, s katerimi se malčki že lahko bolje sporazumevajo z nami odraslimi, temu sledi tvorjenje nekakšnih otroških »mini« stavkov. Gajev najpogostejši stavek, pogosto uporabljen predvsem ponoči, je bil dudi, ni. To obdobje zdaj postopoma napreduje v obdobje tvorjenja pravih stavkov. Spomnim se, ko sem nekega dne prišla iz službe in me je Gaj pričakal na dvorišču. Hitel mi je pokazati, da ima ptička gnezdo v deblu visoke stare jablane: „Mami, ptič je tam not.“ je rekel. Vsi prisotni smo se spogledali in bili nadvse navdušeni nad njegovim prvim pravim stavkom.
Od takrat, se jih je naučil uporabljati še nekaj. Najraje pove, če nekaj ne dela: “Babi, klima ne dela.” ali pa “Dedi, skimer ne dela,” mali mojster takoj opazi, da so nekatere naprave izklopljene.
Tudi svoje počutje med kolesarjenjem rad deli z nami: „Oči, men' piha,“ ga opozori vsakič ko mu ponagaja topel poletni vetrič.
„Mami, skoči,“ me je ravno zadnjič držal za rokico, ko sva stala ob bazenu in me vabil, da skočim v vodo. „Pa bi šel ti z mano plavat?“ sem ga prijazno vprašala. „Ne, ne!“ se je branil globoke vode, ki trenutno ni ravno njegova najboljša prijateljica.
Kar me zelo veseli, zna Gaj povedati tudi že nekatere svoje želje: „Babi, p'idi, Keka,“ prime babico za roko in jo pelje k računalniku, kjer zahvaljujoč sodobni internetni tehnologiji, skupaj gledata in posluša vesele Kekčeve pesmi.
Še malo, pa se bova z Gajem lahko že marsikaj pomenila. Vidim, da se zelo trudi, zato se mi zdi pomembno, da sodelujem. Kadar ne razumem kaj mi želi povedati, ga prosim, da mi stavek ponovi. Včasih mi to uspe, včasih pa moj fantek le sramežljivo pogleda stran. Opazila sem, da postane negotov, kadar ga dvomeče pogledam in mu takoj povem, da ga nisem razumela. Zato sem toliko bolj previdna pri izbiri pravilne reakcije, ki ga bo spodbudila, da bo še naprej veselo vztrajal. Komaj čakam dan, ko mi bo lahko zaupal svoje počutje in ko mi bo znal sam povedati, kaj želi jesti za večerjo.
Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,
lahko preberete v Mamičinem kotičku.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Naravna zaščita pred komarji
Poletje je čas za igro, raziskovanje narave in brezskrbne trenutke na prostem. A z njim pridejo tudi nadležni obiskovalc...
5
ZANZI: Naravna zaščita kože za brezskrbne dni
Topli meseci so idealni za druženje na prostem, raziskovanje narave in uživanje v dolgih dnevih. Otroci še posebej obožu...
5
Zakaj je otrok najbolj poreden doma?
Ker smo doma najbolj sproščeni in se počutimo najbolj varne, si tudi najbolj upamo biti to, kar globoko v sebi smo, kdaj...
4
Te postopke oživljanja mora poznati vsak s...
Starši si življenjsko nevarnih situacij, ko bi morali otroka oživljati, ne želimo niti predstavljati, tako zelo jih želi...
4