V Sloveniji je bilo v šestih letih obravnavanih skoraj 8.000 primerov nasilja v družini. Večina žrtev je žensk, nasilje pa pušča posledice tudi na otrocih. Kako ga prepoznati in kje poiskati pomoč?
Nasilje v družini se pogosto dogaja za zaprtimi vrati. Žrtve o njem zaradi strahu, sramu ali odvisnosti od povzročitelja pogosto dolgo molčijo.
(Foto: Magnific.com)
Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.
Dom bi moral biti prostor varnosti, topline in zaupanja. Toda za številne ženske, moške in otroke v Sloveniji je prav domače okolje prostor strahu, poniževanja in nasilja. Najnovejši podatki kažejo, da nasilje v družini ostaja resen družbeni problem, ki se pogosto skriva za zaprtimi vrati.
Skoraj 8.000 primerov nasilja v šestih letih
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljenih novembra 2026, je slovenska policija med letoma 2020 in 2025 obravnavala 7.979 primerov nasilja v družini.
Med žrtvami je bilo 85 odstotkov žensk in 15 odstotkov moških. Policisti so v tem obdobju kazensko ovadili 8.074 povzročiteljev nasilja, med katerimi je bilo kar 93 odstotkov moških.
Podatki kažejo tudi, da je v Sloveniji 28 odstotkov žensk, starih od 18 do 74 let, poročalo o izkušnji intimnopartnerskega nasilja, ki vključuje psihično, fizično, spolno ali ekonomsko nasilje. Gre za podatke raziskave iz leta 2020, ki so zadnji razpoložljivi podatki te vrste. Za številkami se skrivajo posamezniki in družine, ki živijo v strahu, pogosto pa nasilja ne prijavijo takoj ali ga sploh nikoli ne prijavijo.
Nasilje niso samo udarci
Ko govorimo o nasilju v družini, pogosto najprej pomislimo na fizične poškodbe. Toda nasilje ima veliko obrazov in nekateri med njimi niso vidni navzven.
Psihično nasilje se lahko kaže kot nenehno poniževanje, žaljenje, grožnje, zastraševanje, nadzorovanje telefona ali omejevanje stikov s prijatelji in družino.
Ekonomsko nasilje pomeni nadzor nad denarjem, preprečevanje zaposlitve ali omejevanje dostopa do skupnih finančnih sredstev. Spolno nasilje vključuje vsakršno spolno dejanje brez svobodne privolitve.
Povzročitelji nasilja pogosto uporabljajo različne oblike nadzora, zaradi katerih se žrtve počutijo nemočne in ujete v odnosu.
Pomembno je vedeti, da nasilje ni običajen partnerski prepir. Zanj je značilna zloraba moči, s katero ena oseba nadzoruje, ustrahuje ali ponižuje drugo.
Otroci so žrtve tudi takrat, ko nasilje samo opazujejo
Posebej ranljivi so otroci, ki odraščajo v družinah, kjer prihaja do nasilja.
Otrok ni prizadet samo takrat, ko je nasilje usmerjeno neposredno proti njemu. Tudi če posluša grožnje, opazuje poniževanje enega od staršev ali živi v nenehnem strahu pred naslednjim izbruhom, lahko to močno vpliva na njegov občutek varnosti.
Otroci se na nasilje odzivajo različno. Nekateri postanejo bolj zaprti vase, drugi razdražljivi ali agresivni. Pojavijo se lahko težave s spanjem, nočne more, slabša koncentracija, tesnoba in težave v šoli.
Mlajši otroci lahko začnejo kazati vedenje, ki so ga že prerasli, denimo ponovno močenje postelje ali izrazit strah pred ločitvijo od staršev.
Pomembno je, da odrasli takšne spremembe opazijo in jih ne razumejo zgolj kot neposlušnost ali težavno obdobje odraščanja.
Otrok za nasilje med odraslimi nikoli ni odgovoren. Prav tako ni njegova naloga, da rešuje konflikte ali ščiti enega od staršev pred drugim.
Zakaj žrtve pogosto ostajajo v nasilnih odnosih?
Vprašanje, zakaj žrtev preprosto ne odide, je pogosto, vendar ne upošteva zapletenosti nasilnih odnosov.
Razlogi so lahko strah pred maščevanjem, finančna odvisnost, pomanjkanje podpore, skrb za otroke ali upanje, da se bo povzročitelj spremenil.
Nasilje se lahko tudi stopnjuje, ko se žrtev odloči prekiniti odnos. Zato strokovnjaki svetujejo, da žrtev ob pomoči usposobljenih oseb pripravi varen načrt odhoda.
Odgovornost za nasilje je vedno na strani tistega, ki ga povzroča, nikoli na strani žrtve.
Kaj storiti, če sumimo, da nekdo doživlja nasilje?
Če opazimo, da se prijateljica, sorodnik ali soseda nenadoma umika iz družbe, je prestrašena, ima nepojasnjene poškodbe ali je njen partner pretirano nadzorovalen, je pomembno, da znakov ne prezremo.
Osebi lahko ponudimo pogovor, jo poslušamo brez obsojanja in ji pomagamo poiskati strokovno pomoč. Ne pritiskajmo nanjo z zahtevami, naj nemudoma zapusti partnerja, temveč ji pomagajmo poiskati varno rešitev.
Kadar obstaja sum nasilja nad otrokom, je treba obvestiti pristojni center za socialno delo ali policijo. Otroci so po slovenski zakonodaji žrtve nasilja tudi takrat, ko so nasilju med družinskimi člani samo priča.
Kje poiskati pomoč?
V Sloveniji je žrtvam nasilja na voljo več oblik brezplačne pomoči.
113 – Policija: kadar je oseba ogrožena ali potrebuje takojšnjo zaščito.
112 – Nujna pomoč: kadar je potrebna nujna medicinska pomoč.
080 11 55 – SOS telefon: brezplačna in zaupna pomoč žrtvam nasilja, dosegljiva 24 ur na dan.
Centri za socialno delo: strokovna pomoč, svetovanje in zaščita žrtev ter otrok.
Društvo za nenasilno komunikacijo: pomoč in svetovanje osebam z izkušnjo nasilja.
Žrtvam so na voljo tudi krizni centri, varne hiše in zatočišča. Policija ali sodišče lahko povzročitelju nasilja izrečeta prepoved približevanja.
Nasilje v družini ni zasebna stvar. Vsaka prijava, pravočasna pomoč in podpora lahko pomenijo pomemben korak k varnosti žrtve in njenih otrok.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: