/11 /11

Nočem biti gospodinja!

V vlogi žrtve ne vidim ničesar čudovitega ali karkoli pozitivnega pri igranju služkinje v hiši, ne glede na to, kolikokrat je to enačeno z ljubeznijo do družine.

Ne bom se hvalila z zvitki, napolnjenimi z domačim sladoledom, lososom v rakunovi omaki, slanimi tortami v treh nadstropjih in v izjemnih razsežnostih poveličevala tisto, kar bi moralo biti normalno in občasno za vsako žensko.

Ješ - kuhaš. Popolnoma preprosto.

Nisem gospodinja, ampak moji otroci jedo vse tri obroke, dva prigrizka, sladkarije in sadne solate, tako kot otroci ponosne gospodinje. Moj mož je čist in zlikan, hiša je čista in urejena, perilo je zloženo.

Ne vidim, kaj je tu vzvišeno in hvalevredno. To je normalno.

PREBERITE TUDI: Zakaj so mame vedno jezne?

Nisem gospodinja, ker imam znanje, voljo, ambicije in pogum biti privlačna ženska, uspešna v službi, za katero sem se izobraževala, družbeno aktivna, boemska v kavarni, spodobna na ulici, prijateljica prijateljem, nočna mora tistim, ki pametujejo.

Nočem biti gospodinja in sinovom dati zgleda, kako je treba z žensko ravnati kot s služabnico in v njej uživati ??in da je to njena osnovna vloga v družbi, saj ni!

Ne bom pustila, da mi je življenje babice zgled, ker se je babica borila, da moje življenje ne bi bilo kot njeno.

"Lepo je biti gospodinja, vedno s svojimi otroki, s svojim moškim, s preprogami, zavesami, kozarci in šerpami."

No, to je najboljši način, da zamorite svoje otroke, zdolgočasite svojega moža in na koncu postanete nič drugačni od tistih kozarcev, katerih vsebina se zaužije z užitkom, prazen kozarec pa se postavi na polico v shrambi.

PREBERITE TUDI: Duhovito pismo nenaspane mame!

Čeprav bi imela denarja na pretek, časa v izobilju, pedikure, manikure, silikone, kozmetičarke, polne garderobe ... Nočem biti gospodinja! Nič od tega ni moje, nekdo drug mi je to kupil v zameno za vse, kar organiziram.

Raje tečem od službe do šole, od šole do tržnice, od tržnice do doma. Raje imam podočnjake, ker ne spim dovolj, vedno zasedene možgane, ponos in zaupanje svojih otrok in vse tiste solze, ko slišim, kako govorijo: "Tudi jaz bom to storila kot ti, mama."

In prosim, ne mešajte ljubezni in zavzetosti z izrazom "gospodinja"!

Bodi ti, ženska, enakovredna članica družine; če nimaš drugega dela, jih navadi opravljati svoja dela, vendar jim pokaži, da lahko poleg kuhinje blestite tudi v službi ali v podjetju. Da imate povedati še kaj, razen: "Kosilo!". Zasluži svoj denar, ne glede na to, kako mizerno je plačilo, da vam zaploskam!

Pripravi se, uredi se, obleci se in pojdi v svet! 

Ni strašno, če včasih kosilo ni pripravljeno, obstajajo tudi hitri pripravljeni obroki. Svet se ne bo ustavil, če posodo operemo čez dve uri in ne nujno čez: tri, štiri, zdaj! Nihče ne bo ničesar pogrešal, če bo vaše stanovanje včasih videti kot igralnica, vi pa najprej popijete kavo, si ogledate serijo, malo zadremaš in se šele nato preklopiš na gospodinjska opravila.

Bilo bi bolje, če bi imel vsak družinski član svoje odgovornosti. Iz njih delaš ljudi, pri tem ubijaš človeka v sebi.

No, nočem biti gospodinja in tega se ne sramujem, niti ne mislim, da je "gospodinja" kompliment za žensko.

Mogoče zgolj podzavestni strah pred življenjem in vdanost v zablodo "stebra" hiše, saj nobena hiša še nikoli ni preživela, če je slonela le na enem stebru.

Vir: Jelena Milenković Mladenović, necenzurisano.rs

PREBERITE TUDI: Mame mislimo, da moramo vse same - pa nam ni treba