Znanstvena klasifikacija

Octopus vulgaris

Aka Dumbo octopus

Grimpoteuthis

Megaleledone setebos

Octopus cyanea

/71 /11

Opis
Hobotnica (znanstveno ime Octopoda) prihaja iz reda mehkužcev, katerega predstavniki živijo v vseh svetovnih morjih. Sem uvrščamo okrog 300 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja približno tretjino vseh znanih vrst mehkužcev.

Za vse hobotnice je značilno, da imajo osem lovk, iz česar izvira tudi njihovo znanstveno ime (iz grščine ?κτ?πους (oktapous), »osmeronogi«). Te se razlikujejo od lovk sip in lignjev po tem, da imajo priseske po vsej dolžini in ne le na koncu. Večina hobotnic je popolnoma brez trdnega skeleta, kar jim omogoča izjemno gibčnost. Najtrši del telesa je oster »kljun« v ustih, ki se nahaja v sredini med lovkami.

Kljub hecnemu izgledu (videti so kot gomoljasta glava iz katere raste 8 nog), je hobotnica presenetljivo inteligentno bitje. Nekateri znanstveniki so prepričani, da ji le izredno slab spomin ( kar jim preprečuje hitro učenje iz izkušenj) in kratka življenska doba onemogočata napredovanje po prehranjevalni verigi. Ravno zaradi svoje bistrosti je hobotnica mogočen plenilec. Lov jim lajša tudi sposobnost stiskanja skozi ozke prehode in odprtine, menjanje barv ter oster kljun. Hobotnica pa premore še eno skrivno orožje - črnilo. Globoko v kožni gubi skriva vrečko s črnilom, ki ga lahko v trenutku iztisne in tako zamegli sovražnikov pogled.

Ima razmeroma kratko življenjsko dobo, ki traja od pol leta do pet let pri največjih vrstah.

Način življenja
Hobotnica je pomemben prebivalec morskega dna, ki večino svojega časa preživi v luknjah in razpokah morskih sten. Včasih pred vhodom v svoje prebivališče zgradi kamnito utrdbo, ki hkrati varuje vhod in ostale morske prebivalce opozarja naj se tega kraja izogibajo.

Podnevi se hobotnica skriva globoko v svojem prebivališču in s svojimi, posebej za temo prilagojenimi očmi, opazuje okolico. Hobotnica je izredno občutljiva na mraz. Zato pozimi zaradi nizkih temperatur vode, predvsem v plitvinah, veliko hobotnic pogine. Prav tako ne prenese sladke vode in v njej že po nekaj sekundah pogine.

Prehrana in metode lova
Kot večina podvodnih lovcev, tudi hobotnica pride iz svojega skrivališča na plano šele ko se stemni. Njena najljubša hrana so črvi, školjke, rakovice in drugi lupinarji. Čeprav je hobotnica dobra plavalka, večinoma svoj plen ulovi s pomočjo zvijače. Spremeni barvo telesa in se potuhne na morsko dno. Tako zamaskirana čaka na nič hudega sluteč plen, ki ga nato zgrabi z močnimi lovkami in dvema kavljema, ki jih uporablja pri lovljenju spolzkega plena. Trd oklep plena z lahkoto zdrobi z mogočnimi čeljustmi, ki spominjajo na papagajski kljun. Kadar pa se loti večjega in nevarnejšega plena, kot je na primer jastog, uporabi bolj prebrisano taktiko. V žrtev najprej izbrizga oblak črnila in se ji nato hitro in neopazno približa od zadaj. Nato plen zgrabi za zadnje noge in ga prižeme k sebi v smrtonosni objem.

Naravni sovražniki in obramba
Njeni naravni sovražniki so jegulje, delfini in morski psi, ki jim hobotnica z veseljem tekne. Če je le mogoče skuša pobegniti z uporabo svojega »jet pogona« in hkrati spustiti oblak črnila. Poleg tega se hobotnica lahko zavleče v zelo majhne odprtine in razpoke, kamor ji sovražnik ne more slediti. Poleg črnila in gibčnosti pa hobotnica premore še eno učinkovito orožje, »strupeni zob«, ki raste ob stičišču njenih lovk. Ribiči morajo biti pri lovu na hobotnice zelo pazljivi, da jih le-ta s svojim strupenim zobom ne rani.

Ko plenilec postane plen - video.

Razmnoževanje
Med parjenjem sta samec in samica videti tako, kot bi se držala za roke. Samec s pomočjo posebnega kraka vbrizga semensko tekočino v samičino odprtino v plašču in tako oplodi jajčeca. Čez kak teden samica izleže jajca v obliki grozdov, ki jih s pomočjo želatinaste snovi pritrdi na skalnate stene. Samica se nato od jajčec ne gane niti za trenutek. Vseh 4 do 6 tednov, koliko traja, da se iz njih zvalijo ličinke, samica strada. Včasih je zanjo čakanje tudi usodno in od lakote pogine. Jajčeca pogosto obrača, jih čisti in jim dovaja svežo vodo. Ko se 3 mm ličinke končno zvalijo so videti kot miniaturne hobotnice. Nekaj časa še skupaj s planktonom prosto lebdijo, nato pa se spustijo na morsko dno, kjer hitro odrastejo.

Ringarajina žverca meseca: DUMBO HOBOTNICA

V vsaki družini se najde kakšen posebnež. Tako je tudi pri hobotnicah. Kaj ima velika ušesa s katerimi lahko lebdi, brizga vodo in je nekaj posebnega? Ne, ni slonček Dumbo. Je mala hobotnička iz rodu Grimpoteuthis.

Posebnosti
1) Izgled: hobotnica iz rodu Grimpoteuthis je bolj znana kot "Dumbo hobotnica", saj njeni dve naglavni plavuti spominjata na ušesa znanega Disneyevega slončka Dumba.

2) Razširjenost: je globokomorska žival, živi na globinah 3.000 do 4.000 metrov pod morsko gladino in je najredkejša predstavnica svojega rodu. Prebiva v vodah severo-vzhodnega atlantskega oceana.

3) Premikanje: premika se na tri načine: s pomočjo lovk, s črpanjem vode skozi telo ali pa s pomočjo značilnih plavuti. Včasih si izbere le en način premikanja, kadar pa je nuja lahko uporabi vse tri načine hkrati.

Oglejte si video!

Vir:
Monterey Bay Research Centre

Wikipedia:
en.wikipedia.org/wiki/Grimpoteuthis
hr.wikipedia.org/wiki/Hobotnica