Vegan

ÖKO-Test Magazine

Naravna kozmetika

Brezglutenski izdelki

Pravična trgovina

Demeter

Biodar

Znak EU za ekološko kmetijstvo

Nov logotip za ekološke proizvode EU

/101 /11

Načela

Ekološko kmetijstvo to dosega tako, da se opira na vrsto ciljev in načel ter na skupne prakse, ki so naravnane tako, da je človeški vpliv na okolje čim manjši, ob tem pa zagotavljajo, da kmetijski sistem deluje čim bolj naravno.

Značilne prakse ekološkega kmetijstva so:

• široko kolobarjenje kot pogoj za učinkovito rabo krajevnih virov;

• zelo stroge omejitve glede rabe pesticidov in sintetičnih gnojil, antibiotikov v živinoreji, živilskih dodatkov, pomožnih tehnoloških sredstev in drugih snovi;

• popolna prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov;

• izkoriščanje prednosti lokalnih virov, denimo hlevskega gnoja za gnojilo ali na kmetiji pridelane krme,

• izbira vrst rastlin in pasem živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene na krajevne razmere;

• reja živali v sistemih proste reje, na prostem in na osnovi ekološke krme;

• uporaba rejskih praks, ki ustrezajo potrebam različnih vrst živali.

Preskrbovalna veriga

Toda ekološko kmetijstvo je tudi del širše preskrbovalne verige, ki vključuje predelavo živil, distribucijo in maloprodajo ter na koncu nas, porabnike. Vsak člen v tej verigi igra pomembno vlogo pri zagotavljanju koristi ekološke pridelave hrane, ki jih povezujemo s širokim izborom področij.

Nekatera izmed njih so:

• varstvo okolja,

• dobro počutje živali,

• zagotovila za potrošnike,

• družba in gospodarstvo.

Tako ste vsakič, ko kupite ekološko jabolko v krajevni veleblagovnici ali na ekološki tržnici in ko izberete vino iz ekološkega grozdja na jedilnem listu svoje najljubše restavracije, lahko prepričani, da sta bila pridelana skladno s strogimi predpisi v smislu spoštovanja okolja in živali.

Predpisi

V EU je ekološko kmetijstvo zakonsko urejeno z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil.

Rezultat natančnega pregleda sedanje uredbe sta dva predloga Evropske komisije iz decembra 2005, od katerih se prvi nanaša na vrsto poenostavljenih in izboljšanih pravil glede uvoza ekoloških proizvodov (živil in krme), drugi pa na ekološko pridelavo in predelavo ter označevanje. Evropski svet je predloga sprejel. Prva uredba o uvozu, Uredba Sveta (ES), št. 1991/2006, z dne 21. decembra 2006, ki dopolnjuje Uredbo Sveta (EGS), št. 2092/91, o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil, je začela veljati 1. januarja 2007.

Druga uredba, nova Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov opredeljuje ekološko pridelavo, njen znak in sistem označevanja in se bo začela uporabljati 1. januarja 2009.

Znak in označevanje

Uredba EU o ekološkem kmetijstvu določa, kako je treba ravnati s posevki in z živalmi ter kako mora potekati predelava živil in krme, da so proizvodi lahko označeni kot ekološki. Določeno je tudi, pod kakšnimi pogoji lahko proizvodi nosijo znak EU za ekološko kmetijstvo. Ob znaku EU za ekološka živila in izdelke mora biti na izdelku obvezno navedeno tudi ime ali šifra C741 organa, ki nadzira ekološke pridelovalce in predelovalce ter izdaja certifikate.

Ta način označevanja nam kot porabnikom v državah članicah EU jamči za ekološki izvor proizvodov, ki jih kupujemo. Znak EU za ekoživila je uveden z namenom, da bi se med porabniki izboljšala prepoznavnost ekoloških živil; učinkuje podobno kot drugi nacionalni znaki, ki jih najdemo na živilih v svoji državi. Trenutno uredba EU o ekološkem kmetijstvu ne predpisuje obveznega označevanja ekoživil z znakom EU, to pa bo obvezno takoj, ko bo začela veljati nova uredba.

Dejstva

Statistika kaže, da veliko porabnikov v EU pri vsakdanjem nakupovanju živil ali naročanju jedi išče izdelke z oznakami za ekoživila in ekološke blagovne znamke.

Po ocenah študij se trg za ekoživila poveča od 10 do 15 odstotkov letno.