/11 /11

Film Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana
3. aprila 2012 prihaja na redni spored Kinodvora

Od leta 2009 do 2012 je Tomo Križnar skupaj z Suleimanom Jamousom, humanitarnim koordinatorjem upornikov v Darfurju, in Klemnom Miheličem, ustanoviteljem organizacije Hope, prostovoljcem v sudanskih vojnih conah razdelili več kot štiristo kamer, da bi nanje zabeležili dejanja svojih agresorjev. To je osebno pričevanje o tem, kaj lahko stori posameznik s somišljeniki in prijatelji, ki še verjamejo v moč aktivne družbene zavzetosti in se ne vdajo konformizmu. Film priča o moči kamer, ki so lahko močnejše orožje od kalašnikovk, in vključuje posnetke, ki tožilstvu na Mednarodnem sodišču v Haagu služijo kot dokaz o genocidu nad ljudstvi v Sudanu. Dokumentarec pripoveduje tudi o rojstvu neodvisnosti Južnega Sudana in o tem, kako je odcepitev povzročila nove vojne med strateškimi interesi svetovnih velesil in obema Sudanoma.

»V zaporu v El Fasherju sem dobil idejo, kako bi bilo mogoče najbolj pomagati nedolžnim žrtvam v Darfurju. Po vseh humanitarnih akcijah in političnih lobiranjih sem iz izkušenj videl, kakšno moč imajo kamere. Kamere so oči in ušesa človeštva. Če se trpljenje vidi in sliši, lahko občutljivi del človeštva odreagira.«

- Tomo Križnar, korežiser in koscenarist

Portret avtorja

Tomo Križnar je aktivist, borec za človekove pravice, novinar, publicist, snemalec, fotograf, scenarist in režiser. Leta 2000 je o genocidu v Nubskih gorah skupaj z režiserko Majo Weiss ustvaril dokumentarni film Nuba: čisti ljudje. Film je prejel nagrado za najboljše televizijsko delo na 3. festivalu slovenskega filma v Portorožu, nagrado za najboljši kulturni dokumentarec na festivalih gorniškega filma v Telluridu in Gradcu ter posebno priznanje na festivalu etničnega filma v Krakovu. Leta 2006 je takratni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek Toma Križnarja kot svojega posebnega odposlanca poslal v zahodno sudansko provinco Darfur, da bi tamkajšnjim upornikom predstavil predlog njegovega mirovnega sporazuma. O misiji je dve leti kasneje nastal celovečerni dokumentarec Dar Fur - Vojna za vodo, za katerega je s soavtorico Majo Weiss prejel viktorja 2009 za najboljšo dokumentarno TV oddajo ter nagrade in priznanja na filmskih festivalih v Durbanu, Mehiki in Zaragozi, izjemen odmev pa je imel tudi v tekmovalnem programu festivala v Varšavi. Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana je tretji film, ki je nastal v sodelovanju z Majo Weiss. Tomo Križnar je tudi avtor več knjig: O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta, Šambala – z biciklom v Tibet, Samotne sledi, Mana – z biciklom med Indijanci, Nuba, čisti ljudje, Nafta in voda. Za svoje filmsko, novinarsko, aktivistično in človekoljubno delo je prejel častni doktorat Akademije Kartagina.

Maja Weiss je diplomirala iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Njen celovečerni prvenec Varuh meje (2002) je hkrati prvi slovenski celovečerni igrani film, ki ga je podpisala ženska režiserka. Prejel je številne mednarodne nagrade, med drugim nagrado za najbolj inovativen evropski film na filmskem festivalu v Berlinu in nominacijo Evropske filmske akademije za najboljši prvenec. Sledil je celovečerec Instalacija ljubezni (2007, posebna nagrada žirije na festivalu v Trstu) in televizijski film Skriti spomin Angele Vode (2009, nominacija za najboljši TV film na Prix Europa). Je tudi avtorica številnih uspešnih dokumentarcev: Fant, pobratim smrti (1992), Cesta bratstva in enotnosti (1999), Photo: Joco Žnidaršič (2005), Hočem osvojiti svet – Portret igralke Marije Vere (2006), Kam je izginil delavski razred? (2010) in Odkrivanje skritega spomina Angele Vode (2012). Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana je tretji film, ki ga je podpisala skupaj s Tomom Križnarjem.