Odstavljanja se ne smete lotili s preveliko naglico.

/11 /11

Prvobitno odstavljanje

Kako so človeške matere odstavljale od prsi svoje otroke pred sodobno posebno hrano za otroke? Kako je predzgodovinski materi uspelo narediti ta pomemben prehod? Odgovor je, da so počele to, kar počne veliko živali – svoje otroke so hranile usta-na-usta s prežvečeno hrano. Mama je žvečila hrano, dokler se ta ni spremenila v mehko maso, skoraj podobno topli juhi. Nato je stisnila svoje ustnice z dojenčkovimi in potisnila svoj jezik v njegova usta. Otrok se je odzval na prisotnost jezika, kakor če bi ta bil prsna bradavica, in pričel sesati. Tako je zaužil prežvečeno hrano in proces odstavljanja se je lahko začel.

Sodobno odstavljanje

Danes je odstavljanje od prsi preprosto. Mehanične sekljalnike in stekleničke s pripravljeno otroško hrano lahko kupimo skoraj povsod. Toda kljub temu da je otroku tako lahko ponuditi primerno hrano, je ključno, da se procesa ne lotimo s preveliko naglico. Z gosto hrano je dobro začeti prav počasi in nato korak za korakom zmanjševati število dojitev, skladno s povečano količino zaužite prave hrane. Nenaden prehod z mleka na gosto hrano ni priporočljiv. Otrok naj ima vsaj tri mesece časa, da zamenja svojo prehrano.

Otrokov okus

Presenetljivo je, da imajo otroci več okušalnih brbončic od odraslih in da so te bolj široko razporejene po ustih. Otroci nimajo brbončic zgolj na jeziku, ampak tudi na nebu, v žrelu, po mandljih in celo na notranji stani lic. Obstajajo štirje osnovni okusi: grenko, slano, kislo in sladko. Če otroku zaporedoma ponudimo hrano s posameznim okusom, bo zavrnil prve tri in oboževal četrtega. V svojih zgodnjih mesecih imajo otroci radi le sladke stvari. Vsi drugi okusi izvabijo grimase, zavrnitev, in če vse drugo odpove, jezen jok.

Iz tekoče na trdno hrano

Prehod otroka s tekoče in goste hrane na trdno lahko od staršev zahteva kar nekaj potrpljenja. Otrok, temu je všeč le sladka hrana, ni vedno pripravljen sprejeti različne prehrane. Nekateri strokovnjaki zato priporočajo, da starši sladkosnednost premagajo čim bolj zgodaj v postopku odstavljanja. Skrbi jih namreč, da bo otrok, ki se navadi le na sladko in mehko hrano, kot je na primer bananin pire, postal tako zasvojen s sladkim, da ga bo zelo težko spodbuditi k uživanju bolj raznovrstne in nesladke hrane, ko bo to za njegovo zdravje že nujno potrebno.