|
/11
Poletje je čas sproščenih trenutkov in deljenja veselih utrinkov na družbenih omrežjih. A medtem ko starši objavljajo fotografije svojih otrok na plaži, pri sladoledu ali med spanjem v avtu, se v ozadju vse pogosteje postavlja vprašanje: ali otrok sploh ve, da je postal del spletnega sveta?
Raziskava, ki so jo leta 2023 izvedli na Fakulteti za družbene vede, kaže, da kar 48 % slovenskih staršev objavlja fotografije ali videoposnetke svojih otrok. Večina sicer zelo redko, a vsak 20. starš objavlja vsaj enkrat mesečno. In čeprav so nam te objave pogosto videti simpatične in ponosne, so lahko tudi vir številnih težav.
Od spomina do tveganja
Marko Puschner iz Safe.si opozarja, da objave na družbenih omrežjih niso vedno tako nedolžne, kot se zdijo. Če otrok na sliki joka, je razgaljen ali pa objava razkriva, kje se pogosto zadržuje, lahko pride do različnih tveganj – od spletnega nasilja do kraje identitete. Težava je tudi, ker starši pogosto nimajo nastavljenih pravil zasebnosti, slike pa so lahko dostopne vsakomur.
Starši tako nehote ustvarjajo otrokov digitalni odtis – spletno sled, ki bo ostala tudi takrat, ko bo otrok postal najstnik ali odrasel. In ne pozabimo: otrok, ki je danes navihan in zabaven na posnetku, morda čez nekaj let ne bo želel, da so ti posnetki še vedno javno dostopni.
Tudi pri nas otrokovo delo ni dovoljeno brez pravil
V Sloveniji zakonodaja določa, da otrok, mlajši od 15 let, lahko sodeluje v oglaševalskih vsebinah le ob prijavi na Zavodu za zaposlovanje in ob minimalnem plačilu. Če torej otrok sodeluje pri plačanem sodelovanju vplivneža, je to treba pravno urediti.
Tamara Fortuna, vodja skupnosti MamiBlogerke Slovenija, poudarja, da se trudijo delovati zakonito in odgovorno. »Če otrok sodeluje v oglaševanju, mora imeti svoj račun, prijavo dela in tudi plačilo. Če pa otrok noče biti objavljen, to spoštujemo.«
Kako ravnati odgovorno?
Safe.si staršem svetuje, naj pred objavo razmislijo: zakaj objavljam, ali lahko objava otroku škoduje, in ali bi me skrbelo, če jo vidi napačna oseba. Pomembno je tudi, da otroka vprašamo za mnenje – še posebej, če je dovolj star, da lahko izrazi soglasje.
Fotografije, ki razkrivajo otrokovo telo, lokacijo, interese ali težave, niso primerne. Raje delimo nevtralne prizore – otroka v hrbet, njegov izdelek, stopalo ali dlan. Vse, kar ne razkriva njegovega obraza ali zasebnosti, je varnejša izbira.
Naj ima otrok pravico do besede
Vsak otrok ima pravico do zasebnosti. Če se trudimo, da ga zaščitimo v vrtcu, šoli ali zdravstvu, zakaj bi bilo na družbenih omrežjih drugače? Digitalna vzgoja je tudi vzgoja o spoštovanju meja – otrokove in naše.
Poletje je pravi čas za razmislek: ali delimo trenutke za spomin – ali za lajke? In ali smo vprašali otroka, kaj si on o tem misli?
8
7
7
7
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
