/11 /11

Otroci in partnerski konflikt

V družinah, kjer je prisoten konflikt, naj bo odprt ali skrit, in kljub temu ostajajo skupaj, so otroci vpeti v peklensko gugalnico upanja in zaupanja na eni strani in razočaranja na drugi: »Saj se bosta pogovorila! … Ne, spet se nista, spet je po starem!« Ta moški in ženska, ki bi morala znati živeti drug z drugim in odraslo reševati stiske in dileme in s tem zagotavljati varen odnos in s tem varno okolje za to, da je otrok lahko otrok, tega zaradi najrazličnejših vzrokov ne zmoreta. Otrok pri tem izgubi oz. počasi izgublja osnovno varnost. Podvomi v sposobnost odraslega, da je življenje sicer včasih težko, a se ovire da premagati, saj ta dva, ki mu pomenita ves njegov svet, tega ne zmoreta. Ob tem s sprašuje, če bo z njim, ko odraste, tudi tako? Njegov zaključek je logičen: ja, saj nima drugega zgleda, druge izkušnje! Tako izgublja ne samo zunanjo, pač pa tudi notranjo varnost.

Ločitev

Če se starša odločita konfliktu narediti konec tako, da se ločita, se otroku v trenutku podre svet. S tem izgubi skoraj vse upanje in zaupanje v starša, da bosta konflikt znala rešiti. To ne pomeni, da je potrebno ne glede na konflikt vztrajati, da otrokom ne bi vzeli še tega upanja. Morda je vztrajati v konfliktnem odnosu za otroke težje, saj se »gugalnica« vztrajno ziblje in predolgo daje lažno upanje …

Otrokova vera v odnos med staršema in novi partner

Otrok z ločitvijo staršev ne izgubi čisto vsega upanja. Kljub temu da sta starša ločena, se trudi, da bi jih ponovno združil in (skoraj) nikoli ne obupa. Novega partnerja svojega starša tako lahko doživlja kot oviro na poti k ponovni združitvi staršev in jezo, ki jo čuti ob izgubi varnosti in žalovanju za odnosom, prenese na novega partnerja, saj se njega/nje za razliko od staršev ne boji izgubiti. Če tega novi partner ne razume, lahko otrokov napad, odklanjanje, ignoranco itn. dojema kot osebni napad.

Odziv na partnerjeve otroke

Partner se odzove na več načinov: lahko se neprestano trudi pridobiti si naklonjenost partnerjevih otrok (misli, da je z njim/njo kaj narobe), lahko se z njimi spusti v konflikt (prenos konflikta iz bivšega partnerstva), lahko jih ignorira oz. se od njih čustveno odreže (zanika problem) itn.

Vzroki nesprejemanja novega partnerja

Torej je eden od vzrokov nesprejemanja novega partnerja nerazrešen konflikt v bivšem partnerstvu. Iluzorno je pričakovati, da bosta ločena starša konflikt, ki ga toliko časa nista zmogla rešiti, razrešila zdaj. Kot partnerja se ne moreva več kregati, saj sva ločena, lahko pa partnerski konflikt preneseva v starševski odnos, saj se kot starša nikoli ne moreva ločiti. Za otroke je najbolj boleče, če partnerski konflikt »požre« starševski odnos: mama grdo govori o otrokovem očetu in obratno, starš sili otroka, da novega partnerja sprejme kot novega očeta/mamo itn.

Pomembno je, da se starša zavedava otroške stiske pri izgubi osnovne varnosti in otroke pomiriva: »Vem, da ti je težko in žal mi je za to! Glej, med odraslimi se zgodi tudi to, da ne zmoremo razrešiti določenih stvari in se odločimo, da ne bomo več poskušali in se ločimo. To ne pomeni, da razrešitev ni mogoča! A četudi sva se razšla, sva še vedno tvoja starša in tvojo mamo/očeta imam še vedno rad-a kot tvojega starša, čeprav ga ne zmorem več ljubiti kot partnerja. In to je zdaj dokončno! Nič ne bi bilo drugače, če ob meni ne bi bilo moje nove prijateljice/prijatelja! Kakor ti nisi kriv-a za najino ločitev, tako za ločitev tudi ni kriv-a prijatelj-ica! On-a ni tvoja nova mama, novi oče! Ti starše že imaš! Vedno boš moj otrok in jaz bom vedno tvoja mama/oče! Tega nama ne more vzeti nihče!«

Preberite še:

Kako naj sprejmem partnerjevega otroka?

www.zdi-krog.si