/61 /11

Od 1. januarja 2011 je v Italiji prepovedana proizvodnja in trženje plastičnih nakupovalnih vrečk (iz polietilena), ker onesnažujejo in so škodljive za okolje.

Pred kratkim so Ekologi brez meja pripravili odmevno akcijo Vrečka na vrečko, s katero so želeli opozoriti na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk. Te po končani uporabi (običajno ni daljša od 30 minut) največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, saj se jih da reciklirati.

Plastične vrečke danes najdemo jih tako rekoč vsepovsod. Praktičnost in uporabnost jim dajejo lastnosti kot so:

• lahkost,

• cenovna dostopnost,

• vodoodpornost,

• enostavna uporaba.

Vse te lastnosti pa so pripomogle, da so plastične nakupovalne vrečke postale nepogrešljiv del našega vsakdanjika.

Kako nastane vrečka (govorimo o plastični nakupovalni vrečki)?

Surovina za proizvodnjo plastične nakupovalne vrečke je lahko nafta, naravni plin ali drugi petrokemični derivat, ki so v tovarnah plastike pretvorjeni v verige vodika in ogljika, bolj znanih kot polimeri. Polietilen je nato nadaljnjo toplotno obdelan in stisnjen v želeno obliko.

Tipična vrečka je težka le nekaj gramov.

Zakaj potem problem z vrečkami?

Količina le teh je najbolj problematična. Količina porabe plastičnih nakupovalnih vrečk je gromozanska.

Tovarne po svetu so proizvedle 4 – 5 bilijonov plastičnih vrečk v letu 2002 – od velikih vreč za smeti, do debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih najtanjših, ki jih ponavadi dobimo zastonj v trgovinah. Kot zanimivost naj omenim, da Severna Amerika in Evropa porabita skoraj 80% te količine. Poraba samih nakupovalnih vrečk znaša od 500 – 1000 milijard vrečk na leto – kar je več kot 1 milijon vrečk na minuto.

Ocenjuje se da so Evropske države med večjimi uporabniki le teh (ocene za Slovenijo znašajo 300600 milijonov vrečk na leto oziroma 150300 na osebo). Približno 60 do 100 milijonov sodov nafte je letno potrebne za proizvodnjo plastičnih vrečk. Zaradi proizvodnje plastičnih vreč se letno v ozračje spusti na tone emisij ogljikovega dioksida. Če bi npr.: v Veliki Britaniji prepovedali plastične vrečke, bi bil učinek enak kot če bi iz prometa vzeli 18.000 avtomobilov.

Alternative plastičnim vrečkam

Okolju najbolj prijazni alternativi sta vrečka iz blaga in pletena košara, saj je njuna življenjska doba zelo dolga. Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega centra ugotavlja, da rešitev prav gotovo ni v porabi papirnih vrečk. Za njihovo proizvodnjo se porablja les, kar ima ogromen vpliv na gozdove po celem svetu. Za proizvodnjo 10 milijard papirnatih vrečk je potrebno posekati 14 milijonov dreves. To ima dvojen vpliv na toplogredne pline (TGP) – posekani gozdovi ne morejo več prispevati k zmanjšanju koncentracije TGP in obenem proizvodnja vrečk proizvaja dodatne količine TGP. Za reciklažo enega kilograma papirnatih vrečk se porabi 91% več energije kot za reciklažo enega kilograma plastičnih vrečk.

Kakšen je vpliv plastičnih vrečk na okolje:

 
V naravnem okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa tudi do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne zgnijejo, saj niso biorazgradljive.

Enostavno razpadejo na zelo majhne delčke, nekakšen plastičen prah. Ne glede na velikost, ti delčki ostanejo vedno neprebavljivi za vse vrste živih bitij na zemlji, v zraku in v morju.

Letno zaradi plastičnih vrečk pogine na stotine morskih želv in drugih živali, ki plastične vrečke zamenjajo za hrano. Večina plastičnih vrečk ne pride do smetišč, pač pa končajo na ograjah, drevesih, v grlih ptic, v odtokih in na obrežjih rek in kanalov.

Da imajo plastične vrečke škodljiv vpliv na okolje se odraža tudi skozi ukrepe, ki so jih uvedle določene države.

Kitajska je prepovedala vrečke, ki se v trgovskih centrih delijo zastonj.

Irska je sprejela ukrep plačevanja vrečk, ki je pripomogel k temu, da se je uporaba vrečk zmanjšala za 95 procentov.

Amerika, San Francisco je postalo prvo mesto, ki je prepovedalo plastične vrečke v nakupovalnih centrih in drogerijah.

Številne Afriške države so že prav tako prepovedale uporabo plastičnih vrečk.

Res da so plastične vrečke zelo uporabne, vendar samo tistih nekaj trenutkov, ko moramo nakupljene stvari prinesti iz trgovine do avta –doma. In mogoče, samo v razmislek, a res potrebujemo plastično vrečko za sleherno dobrino, ki jo kupimo v trgovini?

 Vir:www.zzv-ms.si