/11 /11

Alpam upravičeno pravijo evropski vodni zbiralnik. Veliki predeli evropske celine izkoriščajo tamkajšnje vodne zaloge, saj alpski vodotoki vsako leto na sosednja območja prinašajo povprečno nepredstavljivih 216 km³ vode.

Poleti pretežni del evropske vodne bilance predstavlja voda iz staljenega ledu alpskih ledenikov. Ocenjujejo, da se v teh ledenikih zadržuje 75 km³ vode.

A kot napovedujejo scenariji razvoja podnebnih sprememb, bodo v manj kot stoletju brez ledenikov ostale celotne Vzhodne in večji del Zahodnih Alp.

Snežnih padavin bo vedno manj, pri čemer se bo ob domnevno enaki količini padavin zaradi podnebnih sprememb spremenila njihova sezonska porazdelitev, zato lahko pričakujemo, da se bo v Alpah predvsem v zimskih mesecih močno povečalo število poplav, poleti pa obdobij suše.

Istočasno bo zaradi taljenja permafrosta v predelih nad 2.500 m.n.v. pogosteje prihajalo do plazenja tal ter podorov in skalnih zdrsov.

Da bi prebivalstvo zavarovali pred naravnimi nesrečami, so potrebni novi koncepti in ukrepi prilagajanja.

Zaradi nezanesljivih snežnih razmer poskuša turistična panoga pomanjkanje snega na smučiščih nadomestiti z umetnim zasneževanjem.

Umetno zasneženih je že približno tri četrtine smučarskih prog na celotnem območju Alp. Posledice so ogromna poraba energije in škodljivi posegi v naravo in v naravni odtok vode zaradi gradnje akumulacijskih jezer.

Eno od osrednjih vprašanj je vloga vode pri proizvodnji energije.

Gledano na splošno je voda obnovljivi vir energije, ki ne proizvaja škodljivih emisij, po drugi strani pa ima raba vode za proizvodnjo električne energije negativne posledice za krajino in naravno ravnovesje vodotokov.

Vir: http://www.alpconv.org/home/book05_sl.htm