Materino mleko je posebej prilagojeno otroku.

/11 /11

Pozitivni vidiki dojenja

Prehrana v začetku življenja je ključnega pomena za ohranjanje in krepitev zdravja v kasnejših obdobjih življenja. Dojenje ne predstavlja le psihološkega stika med materjo in otrokom, temveč vpliva tudi na ustrezen psiho-socialni razvoj otroka, ščiti materino zdravje, zagotavlja otroku potrebna hranila za rast in razvoj ter preprečuje porast nekaterih kroničnih obolenj.

Znanstveno raziskovalni podatki kažejo na tesno povezanost materinega in otrokovega imunskega sistema med nosečnostjo in tudi po rojstvu.

Pozitivne vidike dojenja sem za boljši pregled razdelila v šest sklopov:

1. POZITIVNI ZDRAVSTVENI UČINKI DOJENJA ZA OTROKA

Materino mleko je posebej prilagojeno otroku, ki mu je namenjeno, in zato vsebuje točno tiste sestavine, ki jih v danem trenutku in okolju njen otrok potrebuje. Takšna sposobnost je še kako pomembna v primerih, ko je otrok bolan, saj so znanstveniki odkrili, da se v mleko izločajo zaščitne snovi, ki otroka v okuženem okolju ščitijo pred klicami in mikrobi. Teh snovi, imenovanih imunoglobulini, pred izpostavljenostjo okužbam v mleku ni bilo. Šele ko se nevarnost pojavi, se protitelesa začnejo tvoriti »po naročilu«.

Sposobnost ženskega mleka, da se prilagaja trenutnim potrebam otroka, je pravzaprav neverjetna. Materino mleko se prilagaja med samim podojem, tekom dneva, otrokovi starosti, razvoju in celo zdravju oziroma otrokovi potrebi po dodatni imunski zaščiti. To so ključne lastnosti, ki bi jih morale poznati vse matere, da bi dlje časa dojile.

Za zdravje nedonošenčkov je zelo pomembna podaljšana tvorba kolostruma, ki se iz običajnih treh dni lahko podaljša na 14 dni.  S tem se imunska zaščita nedonošenčka zelo poveča, saj so zaradi svojega še nerazvitega imunskega sistema v veliko večji nevarnosti pred okužbami kot donošeni novorojenčki. Zaščita seveda ni 100-odstotna, je pa velika večja verjetnost, da bo dojeni otrok v sicer okuženem okolju ostal zdrav.

Obstajajo še številni drugi vidiki, ki delujejo pozitivno na zdravje novorojenčkov in imajo dolgoročne učinke na kasnejše zdravje otrok. Zaradi specifične zgradbe beljakovin je materino mleko lažje prebavljivo in ne predstavlja velikega napora za prebavo. Dojeni otroci so nadalje bolje zaščiteni pred alergijami, astmo, sindromom nenadne smrti v zibki, dihalnimi infekcijami, osteoporozo, visokim holesterolom, trebušnimi infekcijami, zobno gnilobo, refluksom in še veliko drugimi boleznimi in nevarnostmi, kot so vnetja ušes, driske, vnetja dihal, meningistisi, diabetes, debelost. Na splošno pa lahko rečemo, da je manj infekcij in hospitalizacij pri dojenih otrocih kot pri zalivančkih.

Ne nazadnje pa je dojenje zelo pomembno tudi zaradi močnih čustvenih vezi, ki se stkejo med materjo in otrokom. Ljubezen, toplina, dišeča materina koža in ta čudežna živa tekočina so neprecenljiva dota za življenje novorojencev.

2. POZITIVNI ZDRAVSTVENI UČINKI DOJENJA ZA MATER

Materam, ki dojijo, se med dojenjem izloča hormon oksitocin, ki je pomemben za hitrejše krčenje maternice v stanje pred porodom in nosečnostjo. Zaradi tega tudi krvavitev po porodu preneha prej.

Nekatere raziskave dokazujejo, da je obolevnost za določenimi rakavimi obolenji (rak materničnega vratu, dojk in jajčnikov) zmanjšana pri tistih ženskah, ki so dlje časa dojile. Dojenje povezujejo tudi s hitrejšo izgubo pridobljene teže v nosečnosti in daljšimi razmiki med posameznimi nosečnostmi zaradi kontracepcijskega učinka dojenja.

Dojenje poskrbi tudi za močno vez, ki nastane med materjo in dojenčkom. Mati, ki ima samozavesten in pozitiven odnos do dojenja, verjame v lastne sposobnosti in ima poleg tega še podporo svoje najbližje okolice, se bo lažje spopadala z morebitnimi težavami, ki so pri dojenju skoraj neizogibne.

3. POZITIVNI EKONOMSKI UČINKI DOJENJA ZA DRUŽINE IN DRŽAVO 

Poleg zdravstvenega, psihosomatskega in prehrambnega vidika dojenja je vsekakor nezanemarljiv tudi ekonomski vidik. Ko govorimo o stroških, ki so povezani s prehrano otroka, lahko govorimo o neposrednih in posrednih stroških. Med neposredne stroške štejemo vse tisto, kar potrebujemo, da otroka nahranimo. Otroci, hranjeni po steklenički, potrebujejo poleg mlečnega nadomestka tudi stekleničke in drugo opremo, ki je potrebna za hranjenje po steklenički. To pa največkrat za mlado družino pomeni tudi velik finančni strošek, medtem ko je dojenje zastonj. Za družine to pomeni okoli 2000 EUR letno na enega otroka.(1) Poleg tega naj bi na račun manjšega števila akutnih in kroničnih bolezni pri dojenih otrocih na nacionalni ravni privarčevali še veliko več.

Poleg naštetih neposrednih stroškov pa dojenje oziroma bolje rečeno ne-dojenje povezujemo še tako imenovanimi posrednimi stroški. Ti so vezani na stroške, ki jih utrpimo zaradi obiskov zdravnikov, kupovanja zdravil in večjega števila bolniških dopustov zaradi nege otrok.

Ne-dojenje namreč povezujejo z večjo obolevnostjo otrok, kar pomeni več obiskov pri zdravniku, posledično na primer voženj z avtom, zdravil na recept (strošek za državo) ali zdravil v prosti prodaji

4. EKOLOŠKI VIDIK DOJENJA 

Za »proizvodnjo« materinega mleka ne potrebujemo obratov, mehanizacije, trgovin, ne porabljamo energije, potrošnega materiala v obliki stekleničk, sterilizatorjev in podobnih naprav. Zaradi dojenja posledično ne bomo ničesar odvrgli v smeti in s tem dodatno obremenjevali naš že tako vse preveč onesnažen planet. Lahko torej rečemo, da dojenje, v nasprotju z ne-dojenjem, prispeva k varstvu okolja.

5. DRUŽBENI VIDIK DOJENJA 

Ko so preučevali socialno prilagojenost šest do osem letnikov, je rezultat raziskave nedvoumno pokazal, da so otroci, ki so bili dlje časa dojeni, boljše socialno razviti kot zalivančki. Niti ni pomembno, ali je boljša socialna prilagojenost rezultat dojenja kot takega ali vedenjskih vzorcev mater, pomemben je rezultat: otroci, ki so bili najdlje dojeni, so bili opredeljeni kot bolje socialno prilagojeni.

Zavedam se, da ni samo od dojenja ali ne-dojenja odvisno, kako socializiran in prilagojen bo otrok v svojem življenju. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je treba izkoristiti še najmanjši pozitivni vpliv, ki ga določen element (v tem primeru dojenje) lahko ima in ki v današnji z nasiljem in sovražnostjo prepojeni družbi pomeni korak k boljši, strpnejši družbi.

6. NEGATIVNI VIDIKI DOJENJA

Negativni vidiki so vsi tisti vidiki, ki imajo za otroka ali mater več negativnih posledic kot pozitivnih.

Kontraindikacije dojenja za matere so največkrat povezane s fiziološkimi preprekami, ki dojenje onemogočajo. Takšne fiziološke prepreke so lahko operacija dojk oziroma druge operacije, kjer so bili prerezani mlečni vodi, ostanki posteljice v maternici po porodu, okvare možganske žleze hipofize, neprimerna hormonska kontracepcija, nerazvite mlečne celice ali žleze in še nekatere druge zelo redke situacije. Sicer pa je le 2 % žensk, ki ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali pa jim to preprečujejo fiziološke prepreke.

Nekatere bolezni mater preprečujejo dojenje oziroma je dojenje v času bolezni ali zdravljenja matere odsvetovano zaradi možnih negativnih posledic za otroka. Tako je pri zdravljenju rakavih obolenj, kjer se matere zdravijo s kemoterapijo. Ko se zdravljenje prekine, se dojenje čez nekaj časa lahko nadaljuje.

Pri prenosu virusa HIV v Zahodni kulturi velja, da je zaradi možnosti prenosa, čeprav še tako neznatne, dojenje odsvetovano. Drugače je v primeru okužb v Afriki, kjer ima dojenje prednost pred hranjenjem po steklenički, saj je večja verjetnost okužbe in bolezni pri otroku zaradi okužene vode, kot zaradi bolezni matere. Zadnje raziskave pa so pokazale tudi manjšo verjetnost prenosa okužbe s HIV pri izključno dojenih otrocih, kot pri tistih, ki so bili delno dojeni, in tudi pri tistih, ki so že uživali gosto hrano. Materino mleko naj bi pozitivno vplivalo na debeljenje membrane v prebavilih, ki ščiti pred vdori virusa HIV v organizem. Posledično otroci, ki niso uživali zadostne količine materinega mleka, niso imeli tovrstne zaščite, zato so pogosteje zbolevali.

Znani so tudi primeri hude prizadetosti dojenih otrok, če je mati dalj časa uživala strogo vegansko prehrano. To so ekstremni primeri, ki potrebujejo individualno obravnavo.

Ko se mati odloča med dojenjem in ne-dojenjem, mora pretehtati prednosti in slabosti, ki jih prinaša bodisi v življenje otroka bodisi matere. V kolikor je življenje enega ali drugega ogroženo ali bi kakovost življenja zaradi tega bila slabša, je vprašanje o smiselnosti dojenja več kot na mestu. Dojenje je primerno in svetovano v primeru, ko se z dojenjem strinjata oba in nobenemu ne povzroča kakršnih koli negativnih posledic.

Viri:

1. Bratanič, B.: Spoznanja o zaščitni funkciji ženskega mleka (2005)
2. Bratanič, B.: Temelj zagovorništva dojenja so strokovna dognanja (2005)
3. Burby; L.: 101 Reasons to Brastefeed Your Child (2005)
4. Calamaro, C. J.: Infant Nutrition in the First Year of Life: Tradition or Science? (2000)
5. Hoyer, S.: Uspešno dojenje za zdravje otrok in mater (2007)
6. Kneidel S.: Nursing Beyond One Year (1990)
7. Mlinar, K. in Vozel, M.: O dojenju in imunski zaščiti dojenega otroka (2008)
8. Tekauc Golob, A.: Vpliv dojenja na kognitivni razvoj otrok (2005)
9. Poličnik, R.: Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike s poudarkom na dojenju (2007)
10. Vozel, M.: Sodobna mati med dojenjem in propagando (2008)
11. Wellcome Trust: Exclusive Breastfeeding Reduces HIV Transmission Risk For Infant (2007)
12. Wight, N. E.: A Look at Breastfeeding: Past, Present and Future (b.l.)

(1) Za primer sem analizirala naključnega proizvajalca mlečnih nadomestkov ter njegov proizvod, ki je namenjen novorojenčkom od rojstva dalje. Cena paketa, ki vsebuje 400g, je bila 21. 5. 2015 10,52 evra. Ocenjujem, da otrok v enem mesecu porabi 15,5 paketa (opomba: izračunana je bila povprečna poraba na podlagi priporočljivih količin proizvajalca), kar znese 163,24 evra.