/11 /11

Poleti, ko je največja pripeka, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Če bi zalivali v največji vročini, bi lahko na rastlini nastale poškodbe v obliki ožigov, pa tudi izguba vode zaradi izhlapevanja bi bila precejšnja.

V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva.

Najbolje bi seveda bilo, če bi imeli za zalivanje dovolj postane vode ali deževnice, vendar je to redko mogoče.

Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako bo voda podrla globlje v  tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo vsak dan z malo količino vode, je možnost razvoja bolezni na trati veliko večja. Korenine trav se tako razvijejo plitveje in če  zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko začne trava hitro odmirati. V najbolj vročih dneh, ko se temperatura dvigne tudi na več kot 37 stopinj  celzija ali čez dan močno piha veter, lahko zmanjšujemo temperaturo travne ruše tudi z rahlim pršenjem vode po površini.  Seveda to pršenje ne more zamenjati zalivanja.

KOLIKO VODE JE POTREBNO?

Če zalivamo približno dvakrat na teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli deset litrov vode. Če bomo zalivali z vrtno cevjo, pomeni, da bomo kar nekaj časa stali na mestu in usmerili nežen razpršen curek na travne rastline. Deset litrov vode pomeni tudi ena povprečna zalivalna posoda na kvadratni meter. Idealno je, da je zemeljska površina pod travno rušo mokra do globine 7 do 10 cm. Če imamo napeljan namakalni sistem, se prepričajmo, da voda prodira prav do vseh področij zelenice. Kotički zelenice, ki so izven območja namakalnega sistema, lahko v suši hitro propadejo. Ravno tako so zelo ranljivi predeli poleg stavb, zato jih dodatno namakamo.

Pretirano zalivanje povzroči odmiranje in redčenje trave ter večjo verjetnost pojavljanja bolezni v njej npr. različnih plesni.

KAKO ZALIVAMO?

• Zalivamo zgodaj zjutraj, da se kapljice na rastlinah čez dan posušijo, ali pa zvečer. Pri večernem zalivanju se izogibajmo zalivanju po listih, ker bi preveč dolgotrajne vlage lahko izzvalo razvoj bolezni.

• Zalivajmo obilno, temeljito in enakomerno. Rastline zalijemo takrat, ko zgornja plast zemlje v globini 2 ali 3 cm ni več vlažna.

• Prepogosto zalivanje z majhnimi količinami vode je prej škodljivo kot koristno. Korenine s takim zalivanjem postanejo šibkejše, rastline pa manj odporne.

• Grmovnice in drevesa naj imajo okrog drevesnega kolobarja narejen jarek za zalivanje, da se bodo tla dobro prepojila z vodo.

Z zalivalko lahko vodo zajamemo iz soda z deževnico in vrt zalijemo z mehko vodo, ki rastlinam zelo prija. Nežnejše rastline zalivamo s pršilnim nastavkom, bolj robustne rastline in tiste v posodah pa brez nastavka.

• Voda za zalivanje, pa naj bo iz cevi ali zalivalke, nikoli ne sme biti pretopla ali celo vroča, ker takšna škodi rastlinam. Raje počakajmo do jutra, da se voda ohladi, ali pa ji primešamo hladno vodo iz vodovoda.

• Balkonska korita, lončki in posode naj bodo opremljeni s podstavki. Odrasle rastline zalivamo, dokler v podstavek ne priteče voda. Če je voda pol ure po zalivanju še zmeraj v podstavku, jo odlijemo.

• Vrtna zemlja, ki je razpokana, se hitro suši, zato jo zrahljamo z motiko, da prekinemo razpoke. Tako bo prst laže zadrževala vlago.

• Tla, ki so pokrita z zastirko, dalj časa zadržijo vlago. Zastiramo lahko z lubjem, slamo, pokošeno travo ali zeleno zastirko.