Lahko bi rekla, da se je vse skupaj začelo z mojo nestrpnostjo na dan, ko sem imela določen rok.
Čakala sem, čakala, bila pozorna na vsakršno špikanje v trebuhu, vendar nas je malček pustil čakati še deset dni. Vsak drugi dan sem bila na kontroli pri ginekologu, letala sem naokoli v vročini, že pošteno naveličana čakanja, vendar ves čas v napetem pričakovanju. Tri dni preko roka sem se komajda pričela odpirati, poleg tega odpiranje ni nikamor napredovalo. No, pa so končno rekli, naj se grem v četrtek pokazati v porodnišnico. Na predvečer odhoda sem si še privoščila dišečo kopel, mož me je razvajal in oba sva nestrpno čakala odhod.
V četrtek zjutraj sem se odpravila na pregled in se spraševala, kaj mi bo prinesel ta dan. Bila sem vznemirjena, morda majčkeno vendar prestrašena, saj sem imela svoj načrt, kako naj bi porod potekal. Zdravnica me kljub počasnemu odpiranju povabi, naj oblečem spalno srajco, sestra me pospremi v porodni blok. Sledi klistir, ki niti ni neprijeten, britje ni potrebno, ker sem to uredila že doma. Osebje je neverjetno prijazno, tako da tudi moj strah popušča. Sestra me pospremi v porodno sobo 8, ki je opremljena v modro in nasmehnem se sama pri sebi. Osem je zame dobra številka, modra barva nadvse primerna za prihod našega fantiča. Kmalu se mi pridruži še mož in budno spremlja moje počutje. Z menoj je študentka Polona, ki mi pripravi CTG, kasneje se nam pridruži zdravnica. Okoli 13. ure mi predrejo mehur, vendar moji popadki napredujejo zelo počasi, prav tako se slabo odpiram. Po dveh urah čakanja se odločimo za umetne popadke, čeprav sem se jih branila. Želela sem si namreč naraven porod v sedečem položaju, vendar situacija tega ni dopuščala.
Medtem se je ekipa zamenjala in z menoj je ostala babica Irena, ki je bila zelo prijazna in zelo vzpodbudna. Popadki so se le stopnjevali, ljubi jih je z menoj predihaval in vsa čast, da je zdržal toliko časa ob meni in me nenehno vzpodbujal. Kar na jok mi gre, ko se spomnim, kako je sodeloval in me vzpodbujal. No, da ne bom preveč dolgovezila, popadki so trajali 11 ur, ko so postali nevzdržni, hvala bogu sem se vsaj odprla – nakar se je zataknilo pri nadaljevanju. Že naslednja babica (žal ne vem imena, ker nisem bila več dovolj pri sebi) se mi je skorajda ulegla na trebuh, da bi potisnila otroka ven, vendar se je malček zataknil, čeprav glavica ni bila tako velika. Jasno je bilo, da se mora porod končati v operacijski sobi, saj s potiskanjem nismo nikamor prišli. Že napol neprisebno so me slekli in pripravili, spomnim se, da so me odpeljali mimo operativne ekipe in še preden so mi namestili masko, me ni bilo več. Čez približno pol ure, natančno ob 2:10 na petek 08.8.2008, se je s pomočjo carskega reza rodil Aleksander. Moj Aleksander »veliki«. Tehtal je 3920 gramov in meril je 54 centimetrov. Zbudila sem se, ko so me odpeljali iz operacijske sobe s popolnoma trdim jezikom in se komajda lahko spregovorila kakšno besedo, vendar se spominjam, da je moj ljubi mož k sebi stiskal štručko s kopico gostih las, ki sem jih poljubila in potočila nekaj solz. Hodniki so se kar vrteli okoli mene, ko so me odpeljali na intenzivni oddelek, kjer sem po koščkih prespala noč.
Tri dni sem preživela tam, dva dneva sem bila na oddelku in nisem se mogla načuditi malemu čudežu, ki je spal v posteljici poleg mene. Naš Aleksander ima črne kuštrave lase, zvedave očke, ki tako pametno zrejo v svet – morda bo kdo rekel, da sem nora, ampak imela sem občutek, da so dojenčki veliko pametnejši od odraslih, s tistim neverjetnim zrelim pogledom … ah, pustimo zdaj to, o tem lahko razpredam kdaj drugič! Danes smo prišli domov, očka je popolnoma raznežen, jaz pa tudi, ko ga vidim, kako ljubeč je.
Rada bi se zahvalila celotni ekipi intenzivnega oddelka ljubljanske porodnišnice, ki je skrbela za moje počutje, bili so izjemno skrbni, prijazni, pomagali so mi, ko dojenje še ni hotelo steči in nasploh sem imela čudovito izkušnjo. Hvala vsem, posebej dr. Pušenjaku ki je Aleksandru odprl pot na ta svet in babicam, ki so se nesebično razdajale našim zahtevam! Midva z ljubim pa bova poskrbela, da bo Aleksandrova pot polna neskončnih možnosti za osvajanje sveta :)
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
VIDEO: Kako se telo med nosečnostjo spremi...
Telo med nosečnostjo se spreminja za to, da nudi podporo razvoju novega bitja. Poglejte si zanimivo simulacijo, kaj vse ...
7
Koliko carskih rezov lahko imate in kako d...
Vsaka ženska je drugačna. Nekatere okrevajo brez posebnosti po vsakem carskem rezu, druge pa potrebujejo več časa, saj i...
5
Vsaki dve minuti med nosečnostjo umre ena ...
Po najnovejših ocenah poročila agencij ZN naj bi med nosečnostjo ali porodom vsaki dve minuti umrla ena ženska. Poročilo...
4
Resnična zgodba: Za mojo novorojenko, poko...
Žalostna, prežalostna zgodba mame, ki ji je otrok umrl v trebuhu! Hkrati pa poziv vsem staršem, naj sprejmejo vse nepres...
4
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
/11
