Skoraj vsak starš se bo vsaj enkrat znašel v situaciji, ko bo moral svojemu otroku nuditi prvo pomoč. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Otroštvo je čas gibanja, raziskovanja in radovednosti. Otroci plezajo, tečejo, skačejo in preizkušajo svoje meje, zato ni presenetljivo, da so poškodbe eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika ali urgence. Po podatkih zdravstvenih institucij so poškodbe med vodilnimi vzroki zdravstvene obravnave pri otrocih in tudi eden najpogostejših razlogov za hospitalizacijo.

V Sloveniji vsako leto zaradi poškodb zdravniško pomoč potrebuje več tisoč otrok. Najpogostejši razlogi so padci, udarci v glavo, ureznine, opekline, zadušitve in zastrupitve. Veliko teh poškodb ni resnih, vendar zahtevajo hitro in pravilno ukrepanje. To pomeni, da se večina staršev prej ali slej znajde v situaciji, ko mora svojemu otroku nuditi prvo pomoč.

Raziskave kažejo, da ima večina družin vsaj enkrat v otroštvu izkušnjo, ko otrok potrebuje nujno oskrbo zaradi poškodbe. Manjše nezgode, kot so odrgnine, krvavitve ali udarci, pa so še bistveno pogostejše in jih starši običajno oskrbijo doma.

Največ nesreč se zgodi tam, kjer se počutimo najbolj varno

Presenetljivo se največ nesreč ne zgodi na igriščih ali v prometu, temveč doma. Prav doma se otroci počutijo najbolj sproščeno, hkrati pa so starši pogosto manj pozorni, saj okolje dojemajo kot varno.

Pri mlajših otrocih so najpogostejši padci s postelje, kavča ali previjalne mize. Pogoste so tudi poškodbe na stopnicah, zdrsi v kopalnici ali udarci ob pohištvo. Ko otroci nekoliko zrastejo, se poškodbe pogosto zgodijo na igriščih, pri športu ali med igro s sovrstniki.

Kuhinja je eden najnevarnejših prostorov v domu, saj so opekline med pogostimi poškodbami pri otrocih. Vroča tekočina, skodelica čaja ali lonec na štedilniku lahko povzročijo poškodbe v nekaj sekundah. Strokovnjaki opozarjajo, da se veliko opeklin zgodi prav v domačem okolju, pogosto zaradi nepazljivosti ali trenutka nepozornosti.

Najbolj ranljivi so najmlajši otroci

Največ poškodb se zgodi pri otrocih, starih med enim in štirimi leti. To je obdobje, ko otroci postanejo mobilni, a še nimajo razvitega občutka za nevarnost. V tem času pogosto raziskujejo z usti, plezajo na pohištvo in preizkušajo svoje meje.

Zato so v tem obdobju pogostejše tudi zadušitve z majhnimi predmeti ali hrano. Prav tako so pogoste zastrupitve, saj malčki pogosto posegajo po zdravilih, čistilih ali drugih nevarnih snoveh, ki so na dosegu njihovih rok.

Pri starejših otrocih se pogosteje pojavljajo poškodbe pri športu, vožnji s kolesom ali na igriščih. Čeprav so starejši otroci bolj samostojni, so tveganja še vedno prisotna, zato je znanje prve pomoči pomembno v vseh obdobjih otroštva.

Starši pogosto ne poznajo osnov prve pomoči

Raziskave kažejo, da veliko staršev ne pozna osnovnih postopkov prve pomoči pri otrocih. To je lahko problematično, saj so prav prve minute pogosto ključne. Pri zadušitvi je hitro ukrepanje nujno, pri opeklinah je pomembno takojšnje hlajenje, pri poškodbah glave pa pravilno opazovanje otroka.

Strokovnjaki opozarjajo, da starši pogosto podcenijo manjše poškodbe ali pa ne vedo, kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč. Prav tako veliko staršev ni prepričanih, kako ukrepati pri vročinskih krčih, alergijskih reakcijah ali krvavitvah.

Zato se vse pogosteje poudarja pomen osnovnega znanja prve pomoči, ki ga lahko starši osvojijo na tečajih ali z zanesljivimi informacijami. Takšno znanje lahko zmanjša paniko in pomaga, da starši ukrepajo bolj mirno in učinkovito.

Zakaj je znanje prve pomoči tako pomembno

Poškodbe so del otroštva in jih ni mogoče popolnoma preprečiti. Lahko pa z ustreznim znanjem zmanjšamo posledice in otroku pomagamo hitreje in varneje.

Starši ne morejo preprečiti vsakega padca ali udarca, lahko pa vedo, kako ravnati, ko se to zgodi. Prav to znanje pogosto prinese občutek varnosti in samozavesti.

Prva pomoč pri otrocih ni redkost, temveč del vsakdanjega starševstva. Otroci bodo raziskovali, padali in se učili. Starši pa lahko naredimo nekaj zelo pomembnega: da smo pripravljeni.

In v trenutkih, ko otrok potrebuje pomoč, je prav to lahko največja razlika.