/11 /11

Simona Iglič je zaposlena v zasebnem vrtcu Pingvin v Ljubljani, in pravi, da se tako, kot njeni sodelavci, zaveda da vrtec ni le ustanova, v katero otroci dnevno prihajajo zato, da so varovani, ampak je tudi okolje, ki močno vpliva na otrokov razvoj.

»Majhno število otrok v skupinah in s tem pogojena možnost individualnega pristopa ter pozitivno vzdušje so tisti, ki so me v »mali hiški« zadržali dobrih devet let - vse do danes,« je povedala Igličeva.

»Vrtčevska doživetja, ki so počasi oblikovala moj pogled na vzgojo je še dodatno popestril prihod moje prvorojenke na svet. Česa vse nas otroci resnično lahko naučijo, že samo s tem, da so, takšni kakršni so, skušam deliti v mnogih člankih, ki nastajajo po bodisi prijetnih ali konfliktnih dogodkih v mojem vsakdanu,« nam je povedala Simona.

»Pisanje je tisto, s čimer skušam združiti prakso s teorijo in v katerem izražam tako svoje doživljanje, kot družbeni moment, ki zaznamuje današnje starševstvo. Pred dobrima dvema letoma sem veliko podporo za svoje delo dobila od človeka in ljudi, ki čedalje bolj zaznamujejo pedagoški prostor tudi pri nas, vsekakor pa v tujini. Slovenski Familylab in njegov idejni ustanovitelj Jasper Juul, so v moje delo vnesli smernice, ki so klicale po definiranju že nekaj časa in jih številni čutimo, že odkar smo se odločili za poklic vzgojitelja.«

Igličeva pravi, da so vrednote osebne odgovornosti, integritete, avtentičnosti in odraslega vodstva podlaga za razvoj zdravih družin ter posameznikov znotraj domačega in institucionalnega okolja. Njihovo uresničevanje pa vse bolj postaja izziv za vsakega, ki vstopa v odnos z otroki.

»Kar nekaj staršev in vzgojiteljev se je že navdušilo nad seminarji, ki jih ponuja Familylab. Srečanja, na katerih »rešujemo« oz. osvetljujemo vzgojne dileme so vedno znova navdih tako zame, voditeljico seminarja, kot starše, ki se na tovrstnih druženjih predvsem razbremenijo težnje po popolni vzgoji. Kaj hitro namreč razjasnimo, da popolnih staršev, vzgojiteljev ni. Ideja harmonične družine pa postane realna šele takrat, ko si vsi skupaj priznamo, da so konflikti gonilo razvoja, tako staršev kot otrok,« je povedala Igličeva.

Vzgojiteljica Simona verjame, da prihaja čas, ko bodo družine znale poskrbeti same zase. Pravi, da takrat širši družbi ne bo preostalo več kaj dosti za regulirati, nadzirati in 'koregirati'. Meni pa, da je do tedaj vredno, da se tako vzgojitelji, učitelji in vsi zainteresirani starši trudimo za razvoj osebno odgovornih posameznikov, katerih življenja bodo zaznamovala širši krog ljudi in peljala družbeni razvoj naprej. V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem; velika skrb za integriteto posameznika v zgodnjem obdobju življenja ne vodi v egocentrizem in sebičnost, v kolikor znajo v tem procesu zase poskrbeti tudi odrasli, ki ta proces vodijo.

»Mladi, katerih razvoj zdravega samospoštovanja je osrednja želja njihovih staršev in vzgojiteljev bodo bržkone tisti posamezniki, ki bodo izstopili iz tržno naravnanega kolektivnega duha sodobne družbe in peljali svet v solidarnost in napredek v smislu osebnega razvoja. Od tam naprej, bo le še korak k človeku prijazni družbi,« je še povedala Igličeva.