Cerkev Svetega Martina

Šmartno pri Litiji

/31 /11

Šmartno pri Litiji je naselje v Sloveniji in občinsko središče Občine Šmartno pri Litiji, leži pa le 3 km jugovzhodno od Litije, v manjši kotlini, ki je sotočje treh potokov (Reka, Črni potok, Kostrevniški potok). Naselje Litija je preraslo prej veliko pomembnejše Šmartno potem, ko je skozi Litijo stekla Južna železnica. Ime kraja se je prvič pojavilo v cerkvenih listinah leta 1135, sicer pa je bilo območje poseljeno že v predzgodovinskem obdobju.

Središče Šmartnega predstavlja neogotska cerkev sv. Martina. Cerkev je načrtoval arhitekt Adolf Wagner, dela pa so potekala med leti 1899 in 1901 pod vodstvom Gustava Tonniesa. Notranjost cerkve osvetljuje barvna svetloba, ki pada skozi vitraže Antona Jebačina. Po legendi naj bi cerkev postavili na mestu, kjer so se na god svetega Martina (11. november) na površje rešili zasuti šmarski rudarji. Cerkev ima dva zvonika, kazalca poti in davne želje Šmarčanov, da sežejo visoko.

Leta 2002 so se občani odločili, da se Šmartno pri Litiji kot občina odcepi od Litije in zaživi svoje življenje. Občina Šmartno pri Litiji se je leta 2006 pobratila z italijanskim mestom Telgate, ki se nahaja v neposredni bližini Bergama. Most, ki povezuje obe mesti je naš skupni rojak, znameniti kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, saj njegove rodbinske korenine izhajajo iz Telgata. Občini dobro sodelujeta in poglabljata prijateljstvo preko kulturnih in šolskih izmenjav ter z izmenjavo gospodarskih izkušenj. Na 94,9 km2 površine danes v občini Šmartno pri Litji prebiva nekaj več kot 5200 prebivalcev.

Na vzhodnem pobočju Roj je nekaj ostankov gradu Roje iz 13. Stoletja, razvaljen v 16.stoletju. Najstarejša hiša v naselju stoji na Hribu z letnico 1580. V njej je bila v drugi polovici 17.stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey, kjer sta delala sodelavca Janeza Vajkard Valvazorja, Andrej Trost in Jernej Rambschussl.

Na Cvingarju si lahko ogledate razvaline gradu Slatna, v okolici pa je delno ohranjen park z drevninami. Južno od gradu Slatna so sledovi stare topilnice in rovi, ki se nahajajo tudi na območju Velike, Šimenčkove, Slatenske in Ojstermanove doline. Z rudiščem na Maljeku naj bi bilo Šmartno povezano s štiri kilometre dolgim rovom, ki so ga končali leta 1648, in je prišel na dan pri kapelici. Na rudarjenje v okolici Šmartna opozarja tudi nagrobni kamen rudarskemu mojstru Christofu Brukherschmidu iz leta 1537, ki stoji v šmarski cerkvi, z napisom: "Bog blagoslovi plemenito rudarstvo." V 16. stoletju je doseglo rudarstvo in fužinarstvo svoj prvi vrhunec. Svinčevo rudo so v tem času kopali le na litijskem območju in jo izvažali sprva na Ogrsko, nato pa predvsem v Italijo.

Sprehodite se torej po tej čudoviti občini in odkrijte, kaj vse vam skriva.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Zasavje