/11 /11

Spanje je povsem naravno stanje telesa, ki služi temu, da se telo spočije fizično in psihično. Še posebej je to pomembno pri dojenčkih.

Običajen ritem spanja

Približno prve tri mesece po rojstvu dojenčki ponavadi še nimajo ustaljenega ritma spanja in budnosti. Ponavlja se ritem hranjenja, negovanja in spanja na vsake tri ure, lahko tudi manj ali več. V tem času se dojenček prilagaja na novo okolje in na novo dogajanje okoli sebe. Po prvih treh mesecih prilagajanja, lahko tudi že prej, odvisno od vsakega dojenčka posebej, pa nastopi čas, ko že lahko vzpostavi nek ritem spanja. Pri tem mu moramo starši seveda pomagati. Sprva bo mogoče težko, saj je potrebno dojenčka opazovati in ga že toliko spoznati, da prepoznamo znake zaspanosti s katerimi nam dojenček dopoveduje, da je za njega napočil čas za spanje. Če se z dojenčkom ukvarjamo in ga opazujemo, hitro lahko ugotovimo kdaj je res zaspan. V tem obdobju pa nekje do šestega meseca dojenčkove starosti, ponavadi spijo dojenčki štiri krat na dan. Nekateri spijo po pol urice, drugi po uro in pol, čisto različno. Vsak dojenček je oseba zase, zato tudi ni pravila koliko časa naj bi otrok spal. Okoli šestega meseca, prej ali kasneje, dojenček ne bo več potreboval toliko spanca, zato spusti eno spanje in čez dan spi le še trikrat. Ko opazimo, da otrok ne zaspi več oziroma, da ni zaspan takrat, ko ga poležemo v posteljico, je potrebno pomisliti tudi na to možnost, da potrebuje manj spanja. Pri devetih mesecih naj bi dojenček čez dan hodil spat dvakrat, enkrat dopoldne in enkrat popoldne. Nekje okoli enega leta pa naj bi otrok čez dan potreboval samo še eno spanje. Vendar, ker so si otroci med sabo različni in si tudi dva med seboj nista popolnoma enaka, so to le približne smernice, ki pa ni nujno da držijo za vse dojenčke enako. Nekateri potrebujejo manj spanja, nekateri pa več.

Vzpostavite spalni red

Pri spanju dojenčka je pomembno, da mu ritem spanja vzpostavijo starši in da se tega držijo. Otroci potrebujejo spalni red, saj se na spanje navezujejo tudi hranjenje in aktivnosti, ki jih izvajamo ko otrok ne spi. Zelo pomembno je, da dojenčku zagotovimo miren in sproščujoč spanec. Da se bo dobro naspal in spočil potrebuje miren, dovolj zračen prostor z ne premočno svetlobo. Normalno je, da dojenček zaspi v vozičku med sprehodom, to tudi ni nič narobe. Vendar naj vsaj eno ali dve spanji čez dan prespi v svoji posteljici, da ga postopno pripravljamo na red. Ko bo otrok kasneje hodil spat enkrat čez dan, ga sigurno takrat ne bomo vozili okrog v vozičku, ampak mu je spanje potrebno zagotoviti v svoji posteljici, kjer se bo sigurno lahko v miru naspal.

Nočno spanje

Tudi nočno spanje dojenčka naj bo v svoji posteljici, kjer ima zadosti prostora. Dojenčki in majhni otroci naj ne bi hodili spat pozno zvečer, tudi če ne zaspijo takoj, jih v posteljo položimo najkasneje do osme, pol devete ure zvečer. Tako jih navadimo, na red, saj smo starši tisti ki naj bi vedeli kaj je za otroka najbolje. Če se ravnamo po otrokovih željah glede spanja, hitro ugotovimo, da to ne pelje nikamor, saj otroci sami od sebe nikoli ne bi šli spat.