/11 /11

Dedi je kosil travo, očka pa je z motorno žago žagal drva: „Brrrr, brrr,“ mi je Gaj hitel razlagati kaj se dogaja. Kot vedno je pokazal zanimanje pravega moškega in nadvse užival ob pogledu na glasno ropotajoče delovne pripomočke: „Poglej mami, žaga, pa kosilnica. O, kako zanimivo!“ je govoril njegov pogled. Da pa ne bi ostalo le pri gledanju z varne razdalje - ni ravno priporočljivo, da bi se takšen malček preveč radovedno približeval nevarnim strojem za odrasle -, sem tudi njemu našla koristno zaposlitev.

Navdušen je sprejel vlogo pomagača in sodeloval pri grabljenju trave. No, ta del niti ni bil toliko zanimiv. Tisto 'ta pravo' je bilo nalaganje kupčkov trave na svojo samokolnico, s čimer se je zamotil za kar nekaj časa. Ko je bila ta polna, jo je resno prijel in odpeljal. Seveda ne čisto do cilja, temveč le malo naprej po travniku in tam z nje stresel travo. Vajo je še nekajkrat ponosno ponovil in pri tem nadvse užival.

Da pa pri svojem novem opravilu ne bi bil osamljen, mu je družbo delal naš kužek, ki venomer pazi nanj, ga spremlja in varuje. Kako je bilo šele zabavno, ko je Gaj spustil grabljice in samokolnico ter se posvetil kužku. To je bilo smeha in veselja, ko se je začel prevračati čez Easyja! „Diči, diča,“ je vzklikal Gaj in na vsak način hotel svojo živo igračko uporabiti za konjička. Psiček se je le potrpežljivo vrtel okrog njega in kar nekaj časa mirno prenašal njegove vragolije.

Tudi jaz nisem ostala ravnodušna. Prav prijetno je bilo opazovati malega pomagača, kako je užival, ker smo mu dali priložnost sodelovati pri odraslih opravilih, čeprav bo moralo miniti še kar nekaj mesecev, najbrž tudi let, da bo moj mali fantek res opravil svojo funkcijo kot odrasla oseba. Kljub temu pa se mi zdi pomembno, da sodeluje, saj to osrečuje njega in mene. S tem tudi pridobiva delovne navade, se počuti koristnega, vidi, da mu zaupamo in tako postaja samostojnejši.