/11 /11

Bolezen kljub sodobnim možnostim zdravljenja predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Ocenjujemo, da ima v Sloveniji astmo okrog 14 odstotkov šolskih otrok.

Astma je kronična bolezen dihalnih poti. Jasnih vzrokov za razvoj bolezni kljub obsežnemu delu številnih raziskovalnih skupin, še ni bilo mogoče opredeliti. Najpogosteje se pojavi pri osebah s preobčutljivostjo na alergene iz okolja (pršica hišnega prahu, plesni, pelodi, izločki živali, določena hrana in nekatera zdravila). Sprožijo jo lahko tudi telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe. Osebe z astmo težko dihajo, v pljučih jim piska, kašljajo, duši jih in tišči v prsih. O poklicni astmi pa govorimo, če le ta nastane na delovnem mestu. Astma se lahko pojavi kadarkoli v življenju, najpogosteje pa v otroški dobi. Raziskave kažejo, da visok delež otrok ne “preraste” astme, ampak da se pri polovici otrok bolezen izboljša, »navidezno izgine«, in se lahko v odrasli dobi ponovno pojavi.

Pogostost astme se vsakih 10 let podvoji. Vzrokov za to ne poznamo, vemo pa, da se pojavlja sočasno s povečano pogostostjo drugih alergijskih bolezni. Pomemben dejavnik bolezni je tudi dednost. Redno protivnetno zdravljenje učinkovito zmanjšujejo bolezenske znake. Med napadi težkega dihanja bolniki potrebujejo zdravljenje z oljaševalci. Večino zdravil lahko bolniki vdahejo neposredno v dihala. Na ta način se izognemo velikemu številu neželenih stranskih učinkov na telo. Poleg tega je napade v veliki meri mogoče preprečiti z odstranjevanjem specifičnih vzrokov, ki jih lahko ugotovimo s testi.

Nekaterim bolnikom astma dela težave le v zgodnjih jutranjih urah, prek dneva pa manj ali celo nič. Astmatični napad se lahko začne iznenada, s piskanjem, kašljem in težkim dihanjem ali tiščanjem v prsih, pri čemer je piskanje posebno izrazito pri izdihu. Pojavi se lahko tudi polagoma in se simptomi počasi slabšajo. Napad lahko mine v nekaj minutah ali pa traja več ur ali dni.

Otroci z astmo se morajo izogibati stika s sprožilci astme (alergeni, na katere so alergični) ter upoštevati navodila zdravnika o rednem jemanju preprečevalnih zdravil ter zgodnjem prepoznavanju morebitnih poslabšanj. Poleg zdravljenja z zdravili, ki preprečujejo poslabšanja (inhalacijski glukokortikoidi in antagonisti levkotrienskih receptorjev) ter tistimi, ki zdravijo poslabšanja (olajševalci), je pri vodenju otroka z astmo zelo pomemben zdrav življenjski slog: otroci ne smejo biti izpostavljeni cigaretnemu dimu, zelo priporočamo redno ukvarjanje s športom (izbere naj tistega, ki ga veseli), pravilno dihanje, zdrava prehrana in gibanje na svežem zraku, so zapisali na UKC Ljubljana.