/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v najnovejši številki potrošniške revije VIP objavila primerjalni test kislih kumaric. Enajst od trinajstih testiranih vzorcev je ustrezalo zakonsko predpisanim določilom za kisle kumarice, vendar bi v splošnem vzorci lahko vsebovali manj soli in drugih nepotrebnih dodatkov. Opazen je tudi razpon v ceni kumaric, saj je bila razlika med najcenejšimi in najdražjimi več kot desetkratna.

Na ZPS so na testu kislih kumaric na osnovi označb preverjali sestavine, senzorične lastnosti, označevanje ter ceno navadnih in delikatesnih kislih kumaric. Ker posamezne senzorične lastnosti kislih kumaric niso zakonsko določene, je ocenjevanje vzorcev potekalo po kriterijih, ki so jih pripravili senzorični preskuševalci. Senzorične lastnosti je ovrednotila skupina petih šolanih preskuševalcev, ki so ocenjevali okus, vonj, teksturo, videz in barvo kislih kumaric, medtem ko so vrednost soli v vzorcih določili v akreditiranem laboratoriju. Na test je bilo vključenih 13 vzorcev, od tega 7 vzorcev »običajne« velikosti in 6 manjših, t. i. »delikatesnih« kumaric. Testirane so bile naslednje blagovne znamke: Baron, Droga, Eta, Freshona, Garten Krane, Maille, Mercator, MT, Podravka, Rustica Marque repere, Spar, Tuš in Zel.

Sestavine odražajo regionalne značilnosti

Kisle kumarice poleg osnovnih surovin, kisa in vode, običajno vsebujejo še sol, sladkor in začimbe. Količina slednjih je pogosto odvisna predvsem od države porekla. Znano je, da so kisle kumarice iz npr. Avstrije, Nemčije in Madžarske po okusu občutno bolj sladke od domačih kislih kumaric. Med dodanimi začimbami so običajno lovor, poper, koper in gorčično seme, redkeje pa tudi čebulice in rdeča paprika.

Bistvena sestavina kislih kumaric je kis, ki živilo konzervira, mu daje aromo in poln okus. Dva vzorca (Garten Krane in Mercator) sta namesto kisa vsebovala razredčeno ocetno kislino, ki je cenejša od alkoholnega kisa in ne vsebuje značilnih fermentacijskih produktov, ki dajejo izdelku »polnejši« okus.

Prisotnost utrjevalcev, arom in konzervansov je nepotrebna

Pregled sestavin je pokazal, da se med nepotrebnimi dodatnimi sestavinami v kislih kumaricah pojavljajo predvsem sredstvo za utrjevanje, arome in konzervansi. Če sta bila sredstvo za utrjevanje in konzervans prisotna le v nekaj vzorcih, je dodatne arome vsebovalo kar sedem od trinajstih izdelkov (Freshona, Garten Krane, Maille, Mercator, Podravka, Rustica Marque repere in Tuš). Glede na to, da so kislim kumaricam običajno dodane tudi začimbe, po mnenju strokovnjakov ni potrebno dodajati še arom. Dr. Tanja Pajk Žontar, prehranska strokovnjakinja pri ZPS, je ob tem povedala: »Pogosta vsebnost nepotrebnih dodatkov kot so arome, sredstvo za utrjevanje in konzervans, nas je presenetila, saj taki dodatki niso potrebni, če je surovina ustrezna in je tehnološki postopek kakovostno izpeljan. To je potrdil tudi naš rezultat senzorične analize. Vzorca Zel in Eta, ki sta med preverjenimi vzorci imela najboljše senzorične lastnosti, nista vsebovala nobenih nepotrebnih dodatkov. To pa pomeni, da je kakovosten izdelek mogoče narediti tudi brez aditivov.«

Soli bi lahko bilo manj

Rezultati so pokazali, da kisle kumarice vsebujejo od 0,8 do 2,7 g/100 g odcejenih kumaric. Večina vzorcev, ocenjenih s prehranskim semaforjem, je vsebovala srednje veliko količino soli. Najmanj soli so vsebovale kumarice v kisu MT, takoj za njimi so bile kumarice Zel iz ekološke pridelave. Kot preslana sta bila ocenjena dva vzorca, Maille in Rustica Marque repere.

Nepravilnosti pri označevanju

Večina vzorcev je sicer ustrezala zakonsko določenim obveznim označbam, vendar bi več vzorcev lahko vsebovalo tudi dodatne, za potrošnika zanimive informacije, kot je na primer razširjena hranilna tabela, navodila za shranjevanje pred in po odprtju kozarca ali informacijo o velikosti kumaric. Pri dveh vzorcih, Baron in Rustika Marque repere, označevanje ni ustrezalo zakonskim določilom, saj vzorca nista imela pravilno navedene neto teže izdelka, prav tako pa nista imela navedene vsebnosti gorčičnih semen (alergena sestavina). Na ZPS so informacijo o nepravilnem označevanju posredovali Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Pohvalno je, da so se tako pri podjetju Tuš kot v E.Leclercu hitro odzvali. Tuš je neprimerno označene kumarice umaknil s trga, pri E.Leclercu pa so pripravili nove etikete z odpravljenimi nepravilnostmi in odstranili sporne izdelke s polic.

Med najdražjimi in najcenejšimi kislimi kumaricami več kot 13 evrov razlike

Primerjava cen testiranih vzorcev je razkrila, da so cene kislih kumaric zelo različne, saj je razlika med najdražjim in najcenejšim vzorcem znašala več kot 13 evrov. Najdražje so bile delikatesne kumarice Maille (14,55 €/kg), najcenejše pa kisle kumarice Garten Krane (1,36 €/kg). V povprečju bomo potrošniki za delikatesne kumarice odšteli dva evra/kg več kot za navadne.

VIR: www.zps.si