/11 /11

Po slabem prvem vtisu je sledil vzpodbuden drugi dan. Odlično, torej bo tretji dan še boljši. Še sreča, saj se moram že vrniti v službo, sem si mislila. Moj optimizem pa je bil delno oskrunjen že med preoblačenjem, ko sem Gaju omenila besedici vrtec in vzgojiteljici, ki sta pri njem kot bi pritisnila na gumb, sprožili neutolažljiv jok. Ampak, zakaj? Saj se je včeraj prav lepo imel, sem se spraševala. Kar bo pa bo, sem si mislila in počasi sva se odpravila.

Prvič sam v vrtcu

Danes naj bi bil dan, ko bom morala svojega malčka pusti za nekaj časa samega z vzgojiteljicama. Nič kaj se nisem veselila, a sem kljub temu naredila, kot sta mi svetovali. Nekaj minut sem v sobi ostala z Gajem. Ponovno se me je oklepal in me ni hotel pustiti. Trdno odločen, da se ne bo igral s prijaznimi otroci, ki so milo opazovali njegov jok. Po nasvetu vzgojiteljice, sem ga le oddala in mu pri tem hitela razlagati, da se takoj vrnem, le do trgovine skočim. Pomahala sem mu in odhitela ven, vzgojiteljica pa ga je odnesla. Videla sem, kako brca in sili iz naročja, vik in krik pa seveda sodita zraven.

Če vzgojiteljici, ki sta se za to šolali, vesta kaj je prav, potem bo to že držalo. Jaz sem sicer drugačnega mnenja, ampak … Niti najmanj dobrega počutja sem odhitela v bližnji lokal na kavico. Tu bom še nekako najlažje preživela teh nekaj minut, ko sem Gajčka pustila samega. Hudo mi je bilo pri srcu in mislila sem si, če mi je tega treba. Na srečo sta za sosednjo mizo sedeli mamici z malo starejšima otrokoma, ki sta tudi ostala v vrtcu. Hitro smo našle skupno temo.

Prava drama zame

Pol ure je minilo kot bi mignil in že sem hitela nazaj v vrtec. Pri srcu me je zabolelo takoj ko sem stopila na hodnik. Na drugi stran vrat sem slišala mojega sinka, kako me kliče: „Mami, pridi po Gaja,“ . Hitro sem vstopila in stisnila mojega fantka k sebi. Ubogi otrok je bil popolnoma pretresen. Vzgojiteljici sta mi povedali, da se ni pustil vzeti v naročje. Kako žal mi je bilo, da sem ga sploh pustila samega. Le kaj sem mislila, saj ju ni niti dobro še spoznal in daleč od tega, da bi ju pustil blizu. Najmlajši član skupine s štirinajstimi otroci je bil resnično čisto sam.

Prava drama za starše, vam povem. Še najmanj dve uri sem bila popolnoma iz sebe in utrujena od tega, kar sem videla in slišala. Nekaj časa sem še ostala s svojim otročičkom, dokler si ni nekoliko opomogel, potem pa sem ga zaupala svoji mami, sama pa se odpravila v službo. Morda je Gaj eden tistih otrok, ki nikoli ne sprejmejo vrtca, morda se bo navadil v prihodnjih dneh. Pustimo času čas, čeprav že intenzivno razmišljam o planu B.

Očkov poizkus

Gaja moram nekako prepričati, kako lepo mu bo v vrtcu in koliko novega ga bosta naučili vzgojiteljici, ki bosta vedno pazili nanj. Morda bi mu bilo lažje, če bi ga v vrtec pospremil kdo drug? V prihodnjih dneh bo z njim Matej. Morda bo pa njemu z drugačnim pristopom bolje uspelo kot meni. Bomo videli.

Sicer pa ne svarijo zaman, da naj uvaja otroka v vrtec oseba, ki se čuti za to dovolj močna. Morda bi morali to nalogo prestaviti kar na očke, ki pogosto veljajo za manj čustvene od žensk oziroma za osebe, ki takšne situacije lažje prenašajo.

Reakcije v drugih skupinah

Prve dni v vrtcu pa ne prenaša slabo samo Gaj. Zanimivo mi je bilo opazovati skupino mlajših otrok od 1 do 2 leti. Prvi dan je nekaj mamic že čakalo pred vrati, medtem ko so se otroci igrali v svoji sobici, iz katere je bil slišat igriv otroški smeh in navihanost. Naslednji dan mamic nisem videla. Najverjetneje so jih pustile notri dlje. V sobi je vladala resnost. Tretji dan, pa je bila zvočna slika na drugi strani vrat popolnoma drugačna. Slišati je bil jok vsaj štirih otrok. Po treh dneh so malčki zares dojeli, kaj se dogaja in začeli pogrešati svoje starše.

PREBERITE, KAKO JE POTEKALO UVAJANJE MALEGA GAJA V VRTEC OD PRVEGA DNE.

VSE ZGODBE NAJDETE V MAMINEM KOTIČKU.