Biti njihov zaščitnik je kot dati obliž na problem, ki se sčasoma širi in postane velika rana v njihovem poznejšem življenju (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Včeraj sem šla na roditeljski sestanek za enega od svojih otrok.

Vse skupaj je super in jaz sem ponosna mama.

Ko sem prišla domov in si vzel čas za razmislek (beri: ležala v postelji in poskušala zaspati ... to je trenutek, najboljše, preberite najgloblje razmišljam, kdo sploh potrebuje spanec?) nekaj ??me je zadelo pri pogovoru z učiteljico.

Vidite, ta otrok naredi vse super, še posebej stvari, za katere se trudi.

Hkrati pa se ta otrok obnaša tako kot otrok in preleti nekatere naloge, zlahka izgubi koncentracijo ali pa se ne trudi, kot bi se moral.

Učiteljica je spregovorila o taktiki, s katero ohranja njegovo pozornost.

Aleluja!

(Mislite, da bi bilo preveč, če bi od nje zahtevala, da ga prepriča, da mora tudi doma vaditi nekaj veščin, na primer ... pospravljanje sobe? Saj se reče: vaja dela mojstra, kajne?)

PREBERITE TUDI: Zakaj je žetoniranje v vzgoji škodljivo?

Občudovala sem jo zaradi njenega truda, vzdržljivosti in doslednosti. To sem pokazala.

Za trenutek je bila videti zmedena ... Kot da bi pričakovala nekaj zasuka v zgodbi. Na primer, da bom nadaljevala z nekaterimi izgovori in opravičili.

Zavladala je nerodna tišina. (To postaja vse bolj pogosta situacija v mojem življenju.)

In potem se mi je zahvalila.

Preostali del roditeljskega sestanka je potekal odlično, a ko sem poskušala zaspati, sem si ves čas ponavljala tisti del pogovora.

Zahvalila se mi je.

In potem se mi je posvetilo ...

Učitelji ne dobijo svobode pri poučevanju, pogosto imajo zvezane roke in starši jim nenehno dihajo za ovratnik.

Moramo stopiti nazaj in jim dovoliti, da poučujejo.

Ne razumite me narobe ... Seveda moramo kot starši zaščititi otroke pred različnimi krivicami.

Ampak kaj je z vsemi temi stvarmi, zaradi katerih se otrok počuti neprijetno? Ko mora še enkrat opraviti nalogo? Ko je kaznovan namesto dolgega odmora? In kaj, če učiteljica ne razume, ko ne naredi domače naloge in mu da enko? Zakaj jih učimo, če pademo vsakič, ko ne gre vse gladko?

PREBERITE TUDI: Je bilo našim staršem v 80. in 90. letih lažje kot nam?

Povedala vam bom, česa jih učimo ...

Učimo jih, da se ne morejo spoprijeti s težavo, imenovano njihovo življenje. Učimo jih, da sta mama in oče močnejša od katere koli druge avtoritete. Učimo jih, da bodo vse dobili, če bodo le malo jokali.

Vse to so laži.

Biti njihov zaščitnik je kot dati obliž na problem, ki se sčasoma širi in postane velika rana v njihovem poznejšem življenju.

Ko naši otroci odidejo v velik, neprijeten svet ...

ne bomo mogli poslati sporočila profesorju, da bi razpravljali o težavah,

ne bomo mogli vdreti na fakulteto in popraviti nepravične ocene,

šefu ne bomo mogli očitati, da mu ni pomagal rešiti problema

in upajmo, da ne bomo mislili, da lahko uredimo njihove partnerske odnose.

PREBERITE TUDI: Kako postati minimalist z otrokom?

Otroke moramo naučiti, kako se boriti v življenju. Dovoliti jim moramo, da se zmotijo ??in jih nato naučiti, kako si opomorejo.

Včasih je to težko, celo boleče ... Ampak, tako bo otrok oblikoval svoj značaj za prihodnje življenje.

Otroke želim vzgajati, da bodo pripravljeni na trdo delo in se bodo pripravljeni soočiti s svojimi napakami. 

Želim, da so pripravljeni na vse obsodbe in težave, ki jih bodo doletele.

Iskreno verjamem, da je bolje, da se postopoma naučijo vseh teh lekcij, medtem ko so pod mojo streho. Majhni otroci, velika skrb ... In veliki otroci, še večja skrb.

Naša naloga je, da smo zraven njih ali stojimo za njimi v teh bitkah. Naša naloga ni, da gremo pred njimi.

Vzgajati jih moramo, da nas ne potrebujejo. Vzgojiti jih moramo, da nas zapustijo.

(V redu je, če zdaj zajokate.)

Vir: Lolamagazin.com na Ringeraja.rs

PREBERITE TUDI: Starševska kriva vest in zakaj jo pozabiti