/11 /11

Večina otrok, tudi desetletnikov, denimo verjame, da se avto lahko ustavi v hipu in, da če oni vidijo približajoči se avto, tudi voznik vidi njih …

Pešci so pogoste žrtve prometnih nesreč. Poleg starejših ljudi so kot pešci najbolj ogroženi šolski otroci. Slednji ob trku z avtom, v nasprotju z odraslimi osebami, ki najpogosteje utrpijo zlome nog, utrpijo resnejše poškodbe, kot so poškodbe glave ali vratu, ki so pogosto usodne. Največje tveganje za težke poškodbe in smrt v prometu imajo pešci, stari od 5 do 9 let.

Otroci ne znajo realno oceniti hitrosti in razdalje vozil

Otroci so v prometu zelo ogroženi in ranljivi, saj promet presega njihove kognitivne, razvojne, vedenjske, fizične in senzorične sposobnosti. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da starši pogosto precenjujejo sposobnosti svojih otrok pešcev. Tako strokovnjaki menijo, da otroci vsaj do desetega leta niso sposobni varnega in zrelega ravnanja v prometu. Mnogo šolarjev ne razume in ne more razumeti vseh oznak in izrazov, povezanih s prometom. Otroci še ne znajo realno presojati hitrosti vozil, ocenjevati razdalj in ne razlikujejo dobro pojmov levo, desno. Poleg tega nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve in desne. Kljub temu da dobro slišijo, ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo. Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije in njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo. Tako jih mimogrede kaj zmoti in pozabijo, da so videli vozilo, ki se približuje.

Praktična razlaga na ulici

Vedno in povsod se zavedajmo, da smo s svojim obnašanjem in ravnanjem otroku vzor, zato naj nam ne pride na misel, da bi kršili prometne predpise ali se neprimerno obnašali kot pešci. Otroka, mlajšega od deset let, v prometu vedno spremljajmo, ob tem pa ga čim prej začnimo učiti pravil varnega ravnanja v prometu. Medtem ko hodimo po ulici, mu razlagamo, kako je treba ravnati, da ne ogrožamo sebe in drugih udeležencev prometu. Pri hoji ob robu ceste ali pločniku ga držimo za roko in hodimo po sredini pločnika. Med hojo otroka zaščitimo tako, da smo vedno med otrokom in cesto. Kjer ni pločnikov, ga poučimo, naj hodi po levi strani ceste. Tako lahko bolj pozorno spremlja nasproti vozeča vozila in se jim umakne. Posebno pozornost naj nameni vozilom, ki zavijajo ali vozijo vzvratno. Otrok, mlajši od deset let ne sme prečkati ceste sam. Čim prej ga naučimo, kako pravilno in varno prečka cesto ob različnih situacijah – na cesti brez prehoda za pešce, na prehodu za pešce in na prehodu za pešce, ki je urejen s semaforjem. Spremstvo otrok je potrebno tako dolgo, dokler otrok ne dokaže, da je sposoben varnega in samostojnega ravnanja.

Igra je lahko usodna

Svojim otrokom ne dovolimo, da bi se igrali na ulici, dovozu ali parkirišču. Prostor, kjer se igrajo naši malčki, mora biti od prometne ceste ali privoza oddaljen vsaj 60 metrov, drugače ga je treba ograditi. Nikoli se ne naveličajmo otrokom razlagati, da v nobenem primeru ne smejo nenadoma steči na cesto. Naj si bo na cesti njihova žoga ali kuža, vedno naj se prej ustavijo ob robu cestišča in preverijo situacijo.

Kresnička in svetla oblačila

Otrok je majhen in zaradi tega v prometu spregledan še prej kot odrasla oseba. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Da bo čim bolj opaze, ga oblecimo v svetla oblačila ali obleke z našitimi odsevnimi trakovi. Pri slabi vidljivosti in mraku mora obvezno nositi tudi kresničko, ki jo pripne ob žep ali torbico, da prosto niha in odseva svetlobo. Otroci v prvem in drugem razredu osnovne šole morajo poleg kresničke nositi tudi rumeno rutico, ki ostalim udeležencem sporoča, da so šele začetniki v prometu in da morajo biti nanje zato še posebej previdni.

Varnostne naramnice za malčke

Majhnega otroka moramo vedno držati za roko in poskrbeti, da hodi po notranji strani pločnika, mi pa po zunanji. Če hodimo z otrokom, mlajšim od treh let,  po zelo prometnih ulicah je modro, da mu preden se odpravimo ven, namestimo varnostne naramnice. Na ta način lahko otroka lažje nadziramo, malček pa se počuti varno in bolj neodvisno.