Državni zbor je brez glasu proti sprejel novelo zakona o rejništvu, ki rejnikom prinaša višja nadomestila, več pravic in boljše pogoje za delo. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Pred dvema dnevoma je državni zbor brez glasu proti sprejel pomembne spremembe zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Novela prinaša večjo podporo rejnikom, boljše pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti ter pomemben korak k večji stabilnosti za otroke, ki ne morejo živeti pri svojih bioloških starših.

Kaj so ključne novosti?

Med ključnimi novostmi so višje oskrbnine, skoraj podvojeno plačilo za delo rejnikov, možnost brezplačne pravne pomoči ter širša pooblastila rejnikov. Ti bodo po novem lahko zastopali otroka tudi pri urejanju osebnih dokumentov in ga stalno prijavili na svoj naslov, kar jim bo omogočilo večjo avtonomijo in učinkovitost pri vsakodnevni skrbi za otroka.

Oskrbnina, ki jo prejme rejniška družina za posameznega otroka, se zvišuje s 510 na 637,90 evra. Poleg tega se uvaja možnost dodatnega povišanja za 25 ali 50 odstotkov, če otrok potrebuje večjo podporo zaradi zdravstvenih, vzgojnih ali drugih okoliščin. Plačilo za rejnikovo delo se skoraj podvoji – z 166 evrov na 360,10 evra, z možnostjo dodatkov glede na zahtevnost skrbi. Skupno lahko rejnik za svoje delo prejme do 540 evrov mesečno.

PREBERITE TUDI: Rejništvo: nova priložnost za otroštvo

Za nujne primere se uvajajo dodatni enkratni prejemki, med drugim tudi za situacije, ko rejnik prevzame več otrok iz iste družine. Novost je tudi poseben letni dodatek za otrokov oddih in počitnice ter dodatek za rejnikovo specialno znanje s področij, kot so psihologija, pedagogika ali socialno delo.

Pomembna sprememba je tudi vključitev rejnikov v pokojninsko in socialno zavarovanje, če nimajo druge podlage. Država bo v teh primerih pokrila prispevke, kar pomeni pomembno priznanje rejništvu kot odgovorni in zahtevni dejavnosti. V zakon so vključene tudi določbe o tem, da se rejniška pogodba lahko podaljša v primeru smrti rejnika – pod pogojem, da drugi družinski član izpolnjuje zahtevane pogoje.

Novela se dotika tudi mladih, ki po dopolnjenem 18. letu ostanejo v rejništvu. Omogočeno jim bo bivanje v rejniški družini do 26. leta, če se zanj odločijo in če se nadaljuje strokovna obravnava.

Obvezno usposabljanje

Za večjo strokovnost in spremljanje se uvaja obvezno usposabljanje rejnikov vsaka tri leta (doslej na pet let) ter možnost vključevanja v supervizijo. Poenostavlja se tudi postopek za pridobitev statusa poklicnega rejnika – pristojnost se s ministrstva prenaša na centre za socialno delo, kar pomeni hitrejšo obravnavo vlog.

Zakon, ki bo začel veljati 1. novembra, so soglasno podprle vse poslanske skupine, tako koalicijske kot opozicijske. Vsi so se strinjali, da novela izboljšuje kakovost rejništva, omogoča boljše varstvo otrok in rejnikom priznava večjo vrednost njihovega dela.

Po uradnih podatkih je bilo februarja letos v Sloveniji v rejništvu 750 oseb, od tega 597 mladoletnih. Rejnikov je bilo 558, a potrebe po rejniških družinah naraščajo. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je treba rejništvu še naprej zagotavljati sistemsko podporo – tako zakonodajno kot tudi finančno in strokovno –, da bo vsak otrok, ki ne more odraščati v svoji matični družini, dobil priložnost za varen in ljubeč dom.

PREBERITE TUDI: Krizni center Palčica: »Otroci niso nič krivi, so samo žrtve«