/11 /11

Čeprav je rolanje izjemno zabavna in ob upoštevanju nekaterih varnostnih ukrepov razmeroma varna aktivnost, so rolarji zelo ranljivi udeleženci v cestnem prometu.

Učenje naj poteka na poligonih

Otrok se mora rolerskih veščin naučiti na zavarovanih območjih in poligonih, daleč od prometa, kjer ni avtomobilov in drugih pešcev. Preden se z njim podamo na pločnike in začnemo uporabljati prehode za pešce, moramo biti povsem prepričani, da se ne zna le poganjati naprej, pač pa da obvlada tudi zavijanje, varno ustavljanje, upočasnjeno vožnjo, izogibanje oviram …Tudi če otrok že dobro pozna in obvlada prometna pravila kot pešec, se nikoli ne sme sam rolati na cesti.  

Kam spadajo rolerji?

Zakon o varnosti v cestnem prometu v 96. členu opredeljuje rolerje kot posebna prevozna sredstva. Poleg čevljev na kolescih v to skupino spadajo še invalidski vozički, otroški vozički ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, in ki se ne štejejo za vozila. To so med drugimi še skiroji, kotalke in rolke.

Kje in kako rolamo?

Rolarje zakon uvršča v skupino pešcev, zato lahko za rolanje uporabljamo izključno pločnike in druge površine, ki so namenjene pešcem. Pri vožnji z rolerji moramo upoštevati prometna pravila. Če so na pločniku tudi pešci, moramo hitrost prilagoditi hitrosti hoje pešcev. Nikogar ne smemo ovirati ali ogrožati. Naj vam ali vašim otrokom ne pride na misel, da bi skoraj neslišno prirolali od zadaj starejši osebi, nato pa drzno poskočili pred njo in ji natrosili strahu v kosti. Na pločniku bodimo vselej kulturni. Za preizkušanje svojih akrobatskih, hokejskih ali kakšnih drugih bolj adrenalinskih veščin, se podajamo na za to namenjene ploščadi, kjer ni drugih udeležencev v prometu.

Ogroženi od voznikov

Zaradi precej velike hitrosti, ki jo rolarji dosegajo, so zelo ogroženi od voznikov. Zakaj? Ti pred prehodom za pešce pogledajo in od daleč vidijo rolarja kot navadnega pešca, pri čemer pa ne upoštevajo, da je mnogo hitrejši. Nesreča je skoraj neizogibna …

Ko zmanjka pločnika …

Največja nevarnost preži na rolarje tam, kjer ni pločnika. Največkrat je to v naseljih brez uličnega sistema, ko vodi skozi naselje ena sama cesta brez pločnikov. Rolarjem ne preostane drugega, kot da se v takih primerih vozijo po robu ceste. Žal je ta navadno preozek za njihove potrebe. Pešcem je dovoljeno uporabljati slab meter vozišča, rolarji pa zaradi značilnega gibanja potrebujejo najmanj meter in pol površine …

Na rolerje brez slušalk in »mobilca«

Pri rolanju moramo vso pozornost posvetiti spremljanju dogajanja v prometu, na pločniku in vozišču. Za opazovanje uporabljamo svoja čutila za sluh in vid, zato slednjih nikar ne zaposlimo z uporabo mobilnega telefona, mp3 predvajalnikov, slušalk in podobnih pripomočkov.

Vedno in povsod – čelada

Čelado, pa tudi ščitnike za zapestje, komolce in kolena bi morali uporabljati pri vsakem rolanju, ne glede na to, kako hitri in spretni smo. Čeravno ne dosegamo velikih hitrosti, lahko neroden padec vodi do resnih poškodb glave. Rolarji začetniki dosegajo hitrosti od 10 do 15 km/h, izkušeni rolarji pa od 20 do 25 km/h. Dosegajo torej hitrosti kolesarja in so kar za štirikrat hitrejši od navadnega pešca. V primeru padca trčijo ob tla ali predmet z dvajset do petindvajsetkrat večjo močjo kot pešec. Do nesreč rolarjev pride najpogosteje zaradi prekomerne hitrosti, pa tudi zaradi slabih tehnik in zmožnosti zaviranja oz. ustavljanja. Pri naših rolerskih potepanjih torej nikoli in nikdar ne pozabimo na uporabo čelade. Rolarske poškodbe pa bomo preprečili tudi z uporabo varnostnih ščitnikov za zapestja in kolena. Najpogostejše poškodbe rolarjev so zlomi zapestja, podlahti in komolca. Pri otrocih je zelo pogost zlom obeh kosti v podlahti.. Pomembno je tudi, da ima otrok rolerje oz. kotalke primerne svoji starosti in telesnemu razvoju.

Zlata pravila rolanja

Vsak rolar, naj si bo odrasel ali otrok, ki se poda na pločnik ali cesto, mora upoštevati t. i. zlata pravila rolanja. Z zavarovanih območij na cesto se smemo podati šele, ko smo povsem gotovi, da rolanje obvladamo in zlasti, da se znamo varno ustaviti. Nikoli ne rolajmo po mokrem terenu, saj preveč drsi, ustavljanje pa je prava misija nemogoče. Rolerje na cesti uporabljamo le kot prevozno sredstvo, za dirjanje in druge vragolije obstajajo poligoni. Kjer ni pločnika, rolajmo po levem robu vozišča, da bomo videli kdo nam vozi nasproti. Hitrost našega gibanja naj bo takšna, da je glede na okoliščine varna. Po prometnih površinah se nikoli ne vozimo s hitrostjo, večjo od 15 km/h. Pred prehodom kolesarske steze ali vozišča zmanjšamo hitrost, da se bomo lahko vedno ustavili in da nas bodo vozniki opazili. Prečkanje izvedemo z najmanjšo hitrostjo. Vedno se gibljimo v mejah predvidljivosti. Le tako bodo vozniki lahko predvideli naše ravnanje. Uporaba čelade sicer ni predpisana, a jo imejmo za obvarovanje lastnega življenja vedno na sebi. Pri otrocih so nujni tudi ščitniki, zlasti za zapestja, ker se ob padcu ponavadi ujamemo na roke. Poskrbimo, da bodo otroci na rolerjih tudi podnevi oblečeni v svetla oblačila. Ponoči in ob  zmanjšani vidljivosti je za rolarje obvezna uporaba odsevnih teles – kresničk ali svetlobnih trakov. Strokovnjaki vse bolj priporočajo tudi uporabo utripajočih lučk z diodami, ki jih lahko nabavite v trgovinah s kolesarsko opremo.

PREBERI ŠE:

Nevarnosti na kolesu

Ko otrok doživi prometno nesrečo ...