Razlike v stilu starševstva, razlike v razumevanju discipline, različna stališča o cepljenju, vse to pripelje do tega, da se vprašaš, kaj sploh počneš tam in zakaj izgubljaš svoj čas.
Nikoli nisem mislila, da bi bilo težko ustvariti prijateljstvo z drugo mamo. Mislim, obe sta mami. Obe imata otroke. Seveda imata veliko skupnega.
Kajne?
No, ne.
Sklepanje prijateljstva z drugo mamo zahteva več usklajenosti kot pri “običajnih” prijateljstvih.
Ni dovolj, da imata podobno izobrazbo, socialni status, interese, bližino bivališča in/ali usklajevanje podobnih obveznosti.
V vse to se vmešata najmanj dva poredneža.
In vse se začne odlično. Čudovito popoldne, otroci uživajo, vi ste pri kavi, in potem druga stran nekaj reče in se vprašaš – “Kaj je to?”
Razlike v stilu starševstva, razlike v razumevanju discipline, različna stališča o cepljenju, vse to pripelje do tega, da se vprašaš, kaj sploh počneš tam in zakaj izgubljaš svoj čas.
Lahko je razumeti, kje nastane zmota.
Otroci hodijo v iste vrtce, šole, jih peljete na iste obšolske dejavnosti, predstave, dogodke. Morda celo na isto igrišče.
Vi ste tam, in drugi starši so tam.
Te površni in lahki pogovore ustvarijo iluzijo, da jih je lahko poglobiti in spremeniti v prijateljstva.
Ali ne bi bilo čudovito? Vi se družite, medtem ko vaši otroci opravljajo, kar imajo za opraviti.
Dvojna zabava.
Ja, če se zvezde poklopijo.
PREBERITE TUDI: Ko postaneš mama, se prijateljstva spremenijo
Kaj pa, če ima različno stopnjo izobrazbe, različne finančne zmožnosti, je težka oseba, gleda neumnosti na televiziji, pametuje, kaj moraš/ali ne smeš početi, ljubi tekmovalno starševstvo itd.?
Ali ima smisel poskusiti?
Ne želim preživljati svojega prostega časa v napetosti ali poslušanju, zakaj je nekdo boljši starš od mene.
Kot introvertna mama se že sicer težje odločam za pustolovščine površnih druženj.
In ko nabereš določeno število slabih izkušenj, vsako naslednjo možnost doživljaš, kot da boš hodil po trnju.
Zato se tudi manj trudiš.
Vnaprej obsodiš na propad, bolj ali manj.
Vsako netaktnost druge osebe doživljaš tragično. Kot da bi rekla – saj veš, da ni vredno.
Priznam, da včasih ne vem, kaj storiti. Ker včasih so otroci kamen spotike. Tako, v nasprotnem smislu – otroci se razumejo.
In tako, včasih ugriznem v jezik. In sprejmem, da so vse to samo znanstva.
Prehodna.
In teh 8 let bo minilo, kajne?
Avtor: Milena Kostić
Vir: mamaizmagareceklupe.com
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
4
VIDEO: Ganljivo slovo od ravnokar rojenega...
Mlada mamica Hannah je ob rojstvu sina spoznala, da zanj ne bo mogla skrbeti tako, kot bi si zaslužil, zato je sprejela ...
4