/51 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dve rešitvi, predstavljeni v nadaljevanju, obetata, da bo v prihodnje možno izkoriščati tudi te dele zgradb.

Znanstveniki z različnih področij pri newyorškem Politehničnem inštitutu Rensselaer (Rensselaer Polytechnic Institute) so razvili poseben integriran koncentrirni solarni fasadni sistem (IC).Ta je zelo zmogljiv in stroškovno učinkovit, hkrati pa je privlačen na oko in ga je možno uporabiti kot moderen dodatek k zgradbam.

Sistem je narejen iz niza piramidalno oblikovanih steklenih receptorjev, ki se čez dan premikajo v smeri sonca, in svetlobo usmerjajo oziroma koncentrirajo v majhno fotonapetostno celico, ki je nameščena v središču vsake piramide. Steklene receptorje, ki so nanizani na žice, je možno namestiti na obstoječe zgradbe ali vgraditi v novogradnje.

Poseben mehanizem, ki zazna položaj sonca, skrbi za to, da se receptorji čez dan obračajo proti soncu. Ker so narejeni iz stekla, so prozorni, zato svetloba nemoteno prodira skozi okna.

Dejansko delujejo tudi kot ojačevalci svetlobe, zato omogočajo, da čez dan v zgradbo pride več dnevne svetlobe in s tem se zmanjša potrebo po umetni svetlobi. Zato predstavljajo zanimiv dodatek za steklene fasade. Obenem delujejo steklene piramide tudi kot sistem za ogrevanje oz. hlajenje, za kar služi termična energija, ujeta v notranjosti piramid, ki se ne pretvori v električno energijo. Sistem zahteva zelo malo vzdrževanja. 

Receptorji za zdaj še niso na voljo na trgu. Izdelana pa je bila ocena vračilne dobe, in sicer približno dve leti in pol v krajih z veliko sončnimi dnevi, npr. Los Angeles, medtem ko so za San Franciso, kjer je veliko megle, izračunali, da je vračilna doba približno 10 let.

Solarni sistem so testno namestili na Ceneter za arhitekturne znanosti in ekologijo v New Yorku (The Center for Architecture Science and Ecology - CASE).

Sistem, ki so ga razvili v Laboratorija za vizualno arhitekturo (LAVA) iz Sydneyja, med drugim koristi tudi energijo sonca. Vprašanje je, ali je bil glavno motiv za omenjen sistem res potreba po zmanjševanju obremenjevanja okolja, ali to, da arhitekturno zastarele stavbe niso več privlačne na oko. Toda to niti ni pomembno in nenazadnje, zakaj ne bi združili prijetno s koristnim? LAVA je svoj izdelek poimenovala »Tower Skin«, kar bi lahko prevedli kot prevleka za stolp. Gre za transparenten kokon narejen iz kompozitov, ki se namesti okoli zgradbe in ustvari učinkovito mikro klimo.

Prevleko je možno enostavno odstraniti, popraviti ali nadgraditi, površina pa je samočistilna. Vgrajene fotonapetostne celice ustvarjajo električno energijo, prevleka omogoča tudi zbiranje deževnice, okrepi dnevno svetlobo, konvektivna energija pa služi potrebam zgradbe po ventilaciji. Površina služi tudi kot medij, saj je možno predvajanje različnih informacij.

LAVA je zasnovala projekt za Broadway Tower v Sydneyju, ki naj bi veljala za najgršo stavbo v mestu. Prepričani so, da lahko s takšnim pristopom »polepšajo« veliko zgradb po svetu, ki kazijo okolico.

Koncept je na ogled v Object Gallery v Sydneyju do 28. marca 2010. Na tej strani je na voljo tudi krajši video.

Tudi če omenjenima idejama ne uspe komercialni prodor na trg, predstavljata navdih za podobne rešitve.

Vir: www.energijadoma.si