|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Dejstva o dojenju in podaljšanem dojenju

Petra Bališ, 24.1.2010
UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številne državne pediatrične ustanove poudarjajo, da je človeško mleko najboljša možna izbira za hranjenje otrok. Preberite nekaj dejstev o dojenju in se o tem prepričajte tudi sami.
Ključne besede:

image
/11


Človeško mleko prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju. Zdravstvene organizacije priporočajo polno dojenje (brez vseh nadomestkov) najmanj prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob dodajanju goste hrane še najmanj dve leti ali dalj.


Dejstva o dojenju

  • Doječe matere porabijo dnevno povprečno okoli 500 kcal več samo za tvorbo mleka.
  • V laboratorijskih pogojih je bilo dokazano, da snovi v materinem mleku pobijajo celice raka na pljučih, požiralniku, ledvicah, črevesju in mehurju, pa tudi celice limfomov, levkemije in bakterije pnevmokokov. Nekateri raziskovalci so v laboratorijskih pogojih opazili podobne rezultate – materino mleko je pobilo ali nevtraliziralo spore klamidije, HIV in nekatere vrste bakterij. Raziskave materinega mleka so prinesle številna odkritja, ki so pomagala raziskovalcem pri razvijanju novih zdravil za bolezni. Dlje ko je dojenček dojen, bolje je zaščiten. Znanstvene raziskave ta učinek imenujejo »učinek količine«. Nekaj primerov, v katerih se kaže učinek količine dojenja: manjša pogostost levkemija in limfomov v otroštvu, infekcije ušes, infekcije dihal, driska, haemophilus influenzae (HIB), debelost in čezmerna telesna teža, doseganje razvojnih mejnikov.
  • Znanstveno je dokazano, da so dolgo dojeni otroci bolj samostojni, bolj komunikativni, zaupljivi in bolj odprti ter tudi bolj inteligentni.
  • Zmerna telesna dejavnost po porodu (npr. aerobne vaje 3- do 5-krat tedensko) ne vpliva na dojenje in pomembno izboljša materino telesno pripravljenost.
  • Matere vegetarijanke bi morale v času dojenja uživati hrano z živalskimi beljakovinami, obogateno sojino mleko, kvas in dietne dodatke vitaminov. Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca in mleko,redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogo veganski prehrani, ki ne vključuje dietnih dodatkov vitamina B12, pa lahko pride do posledic pomanjkanja tega vitamina. Posledice pomanjkanja vitamina B12 pri dojenčkih se kažejo kot nepopravljive nevrološke okvare, hematološke in presnovne motnje.
  • Nekateri otroški zobozdravniki so poudarili, da je ob dolgotrajnem nočnem dojenju nujno izvajati pri dojenem otroku redno ustno higieno. Tako dolgotrajnemu pogostemu dojenju ne bo treba pripisovati pomembnejše vloge pri razvoju zobne gnilobe v zgodnjem otroštvu. Poudarjajo, da dojenje ohranja zdravje ustne votline, ker ugodno učinkuje na razvoj čeljusti in medčeljustnih odnosov ter zmanjšuje verjetnost dolgotrajnih sesalnih razvad in uživanje sladkanih tekočin. Seveda pa je poleg dojenja potrebno spodbujati pravočasen prehod na mešano in čvrstejšo prehrano, ki zagotavlja ustrezen razvoj funkcij ustne votline.
  • V Sloveniji velja splošna ugotovitev, da večina mater prehitro preneha dojiti. Prav zato se moramo vprašati, kje tičijo vzroki za prehitro opuščanje dojenja po prihodu iz porodnišnice domov. Krizno obdobje za izključno dojenje nastopi pri starosti treh mesecev.
  • Dojenje v prvem letu in dojenje, ki se podaljšuje še v drugo leto je pomemben preventivni dejavnik obolevnosti otrok in ima pomembno zaščitno vlogo. Dojeni otroci v drugem letu prejmejo manj antibiotikov in so manj pogosto pri zdravniku kot nedojeni. Zaščitno vlogo dojenja npr. pri preprečevanju vnetij srednjega ušesa pri dojenčkih so potrdili tudi zdravniki na Otroškem oddelku SB Ptuj.


Preberite več:

  • The Breastfeeding Answer Book, 2003, La Leche League International
  • The Womanly Art of Breastfeeding, 2004, La Leche League International
  • La Leche League International Tear Off Sheet, 2004, slovenski prevod A. Benedik
  • Simpozij: dojenje v novem tisočletju, Laško, 2001

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Vodene koze ali norice: kako otroku pomagati
Preverite, kako dojenčku ali otroku pomagati (o)lajšati srbenje in pospešiti celjenje mehurčkov oziroma kože na povsem n...
5
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
5
Nasvet fizioterapevtke: Copati za v vrtec
Preden se odpravite po nakupih ali potegnete iz omare »podedovane« copatke za v vrtec, preverite, kateri copati so dobri...
4
Priraščen jezik lahko pripelje do zdravstv...
Kako lahko priraščen jezik pri dojenčkih pripelje do različnih zdravstvenih težav ter kako to rešuje kranio-sakralna ter...
4



Koliko mleka popije dojenček?
Najpogostejše vprašanje mamic je, koliko mleka popije njihov dojenček in ali je to dovolj, preveč ali premalo. Naj bo do...
VIDEO: Črpanje mleka brez prsne črpalke
video
Naučite se iztisniti mleko iz dojke brez uporabe prsne črpalke s, tako imenovano, marmet tehniko stiskanja. Poglejte si ...




NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?