Anonimen
|
Hvala vsem za odgovore.
Včeraj popoldne sva se z :love: še enkrat v miru k mizi vsedla, sem mu povedala vse kar me muči in česa me je strah, kaj pričakujem od njega, se o stvareh odkrito pogovorila in moram reči, da sem zadovoljna z rezultatom.Znal me je pomiriti in je sam povedal, da mu je jasno z kom živi in da to ni več njegova mama in to pokazal svoji mami že z dejanji in besedami.
Nikakor več ne leta k mami za vsako figo in tudi ona se ga je že pred časom nehala klicat za vsako bedarijo in kar nekaj brezveze.Seveda nimam nikakor nič proti da gre k njej, tudi jaz hodim k svoji mami še vedno po nasvete in jo vsake toliko pokličem in potem dve uri klepetava, le da so stvari v meji normale.
Jaz mislim (in tudi :love: se strinja) da je bilo to, da sva se za 3 leta odselila stran od njih pametna poteza, ker sva tako sebi dokazala da zmoreva tudi brez njih (finančno in brez njihovega pametovanja, ker se nama je včasih zdelo, da jima moreva biti za vse ves čas hvaležna in se zato po njihovem vetru obračat) in to isto so tudi sami spoznali.Zato se že lep čas več ne vmešujejo v naju, kako nama teče gospodinjstvo, če je taščin sin cel in sit:)-So ugotovili, da mi čisto nič ne manjka:)-.
Jaz sem bila v teh 3 letih zelo malokrat pri njih, za kak rojstni dan, drugače pa sploh nisem čutila nobene potrebe po hojenju tja.:love: pa je bil večkrat (cca.2x tedensko po pol ure, ko je pač on imel čas in ne takrat ko je ona hotla) in je tako očitno tudi njegova mama dojela, da ne bo več kar naprej vsak dan visel pri njej in pritekel za vsako figo.Se tudi njemu več ne da in ji je to že povedal.
No, in tako sva se po najinem pogovoru včeraj zvečer povabila k tašči in tastu na obisk in dali vse karte na mizo, kot ste svetovali.Moram rečt, da me je bila kar groza kaj bo, ampak na koncu se je izkazalo vse za ok in pol manj grozno kot sem mislila.
Pokazala sva jima hvaležnost in da znava cenit to, da so nama odstopili spodnjo polovico hiše in koliko nama to pomaga v primerjavi z tem da bi morala sama zidat ali nekaj kupovat.Dala pa sva jima tudi vedet, da je treba celo nadstropje komplet obnovit (tudi nova okna, vrata, prostorsko razdelitev spremenit, nova elektrika...) in da bova midva oba skupaj vložila svoj denar v "njuno" hišo in zato upava, da smo z temo kdo je kaj komu dal in kdo mora biti komu hvaležen končano.Pokazala sta neverjetno veliko razumevanja in strinjanja, saj tudi sama vidita koloko stvari stanejo in da sama tako velike hiše ne zmoreta več sama vzdrževati, pa tudi mlajša nista vsak dan.
Povedala svajima tudi da ne želiva da se kakorkoli vmešavata v to kako bova stanovanje naredila in opremila, da je to čisto najina stvar in da se nimata kaj vmešavati v to koliko bo kaj stalo in kako sva denar obrnila in za kaj porabila.Je tašča takoj rekla, da je to čisto najina stvar ker bova midva v tistem živela, le prosla je, da bi vgradila enaka okna kot jih imata onedva zgoraj in enako ograjo na terasi in balkonu, da bi bila hiša od zunaj v istem stilu.Tudi prav.Želela bi tudi da se naredi fasada in dvorišče in da upava, da bi pa tukaj prispevali pol pol in neverjetno, tudi tukaj je vse gladko teklo in sta vesela, saj je vse lažje naredit, če da več ljudi skupaj.
:love: je prosil očeta če bi lahko pomagal pri delu, ker je tudi sam večino vsega naredil zgoraj (kopalnica, voda, ogrevanje, klime, laminat, zidi...) ker bi z tem veliko prihranili in je bil vesel da ga je prosil.:love: ga je pa čisto mimogrede opomnil, da sva tudi midva takrat njemu pomagala (uf smo takrat enega betona na roke znosli), tako da ne bi bilo spet kakih izpadov kdo je komu kaj naredil in pomagal.
Že enkrat prej je :love: doma omenil da delava na :duda: in včeraj rekel, da upa da nama kmalu uspe in da bomo morali z vsem skupaj malo pohiteti in končati hišo.In ko smo bili že pri tej temi, je on sam mami rekel, da je :duda: samo najina stvar, da ga bova midva vzgajala po svojih najboljših močeh in da je njena vloga biti samo babica in čisto nič drugega.Da nima kaj modrovati kako je otrok oblečen, če je dovolj jedel, kako naj ga damo spat in podobno.In je malo nos potegnila, ampak je videla, da nima kaj za rečt.Potem pa sem se še jaz malo vmešala in ji rekla, da ji bom za kakršnokoli pomoč hvaležna, da mi bo sigurno kdaj pasalo da pazi na vnuka, da kaj pospravim ali se zgolj naspim in če bom rabila kak nasvet jo bom sigurno vprašala, le da jih delit ne rabi kar sama od sebe in da je vzgoja otroka zgolj naloga staršev in ne še celega sorodstva zraven.In da vedno lahko kaj kupi vnuku, je prej naj vpraša naju.In potem je bilo že malo bolje.
No, in tako sva sedaj v nedeljo že povabljena na kosilo in ko sem prej klicala :love: mi je povedal da ga mama še ni nič klicala in mu podala pridigo da ji kaj včeraj ni pasalo.
Očitno je bilo res potrebno se vsesti za eno mizo in se stvari odkrito pogovoriti.Očitno je na koncu tunela le malce svetlobe :)-:)-:)- in bom tako sedaj lažje spet šla tja.In tu in tam na kakšno kavo ali kosilo k tašči (btw.ful dobro kuha;))
Hvala vam vsem še enkrat, Srček
|
Natisni
